Ustava RS vseh državljanom in državljankam zagotavlja enakost pred zakonom, svobodo izražanja in svobodo vesti, kar pomeni, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, svoboda izražanja misli in govora ter izpovedovanje vere in drugih opredelitev. Toda glede na stanje v slovenski družbi predlagam, da se ustava ustrezno popravi, oziroma dopolni z novim členom, ki bi se glasil: »Katoličani v Sloveniji ne smejo aktivno sodelovati v javnem prostoru, ne smejo svobodno izražati svojega verskega prepričanja in na podlagi tega prepričanja svojih krščanskih vrednot«. Da ne bi bilo kakšnega dvoma, kaj to pomeni, bi v obrazložitvi člena jasno zapisala, da katoličani ne smejo zasesti vodilnih delovnih mest in pomembnejših funkcij v državi, saj so zaradi svojega verskega prepričanja in svojih verskih vrednot nedvoumno in neizogibno pristranski ter s svojim ravnanjem povzročajo nepopravljivo škodo celotni slovenski družbi. Prepričana sem, da bi tako ustavno določbo široko podprli slovenski (ne)pristranski mediji, pa razni »mirovni« inštituti, s svojim molkom (če že ne z javno pritrditvijo) pa bi takemu predlogu skoraj zagotovo pritrdila še vsaj predsednik države in varuh človekovih pravic. Konec koncev pa bi bil člen dobrodošel tudi za katoličane same, saj bi končno vedeli, kje jim je mesto in ne bi kandidirali za različna ugledna in družbeno pomembna mesta, saj zaradi svojega verskega prepričanja, kljub visoki izobrazbi, mednarodnim izkušnjam in mednarodni strokovni uveljavljenosti, pri svojem delu preprosto ne morejo biti nepristranski.
Morebiti se komu zdi, da grem s tem predlogom predaleč in da naša družba nikakor ni tako nestrpna do katoličanov. Da katoličani sami pravzaprav hočejo ustvariti tak vtis, zato da bi bili pod pretvezo varstva človekovih pravic nedotakljivi, da bi skupaj z RKC ohranili privilegiran položaj in bi ponovno na široko slovenski prostor odprli katolicizmu. Žal, je realnost daleč od tega. Javno zagovarjati krščanske vrednote v našem medijsko – družbenem prostoru največkrat prinese diskvalifikacijo. Pred kratkim smo tako lahko brali v enem izmed slovenskih dnevnikov, da Inštitut za sodno medicino ne more biti verodostojen pri izvedbi (odmevnega) testa očetovstva, saj je njegov predstojnik prof. dr. Jože Balažic katoličan, ki se je javno izrekel proti Družinskemu zakoniku. Še več. Zaradi svoje drže je menda celo deležen šikaniranja na medicinski fakulteti, kjer je zaposlen. Gre za uglednega in priznanega strokovnjaka, ki je zaradi osebnega nadzora deležen diskvalifikacije v javnosti, prav tako pa posredno tudi inštitut, ki ga vodi. Zanimivo, da se ob tem ni oglasila vsaj varuhinja človekovih pravic. Predstavljajte si, da bi slovenski dnevnik napisal, da lahko dvomimo v nepristranskost rezultata pri izvedbi testa očetovstva, saj inštitut vodi homoseksualec, ki je javno podprl Družinski zakonik. Prepričana sem, da bi bil odziv »strokovne« in politične javnosti popolnoma drugačen. Varuhinja bi poslala sporočilo za javnost, v katerem bi ostro obsodila tako diskreditacijo, predsednik države in posamezne stranke bi tekmovale, katera bo bolj ogorčena nad tako izjavo medija, častno razsodišče bi takoj sporočilo, da je tako podpihovanje sovraštva s strani novinarskega kolega nedopustno. Žal, ta primer še daleč ni osamljen, ampak jih lahko najdemo kar nekaj (npr. bivši ustavni sodnik prof. dr. Lovro Šturm, itd).
Ne, pa ne!
Ustava RS je jasna – vsak državljan ima pravico, da svobodno in javno izraža svoje prepričanje in zagovarja svoje vrednote. Vsaj dokler ne bo ustava dopolnjena s predlaganim členom, imajo to pravico tudi katoličani. Prav je, da se je zavedajo in da jo tudi izkoriščajo. Več ko bo v Sloveniji pogumnih katoličanov, ki jih ne bo ne strah ne sram javno zagovarjati krščanskih vrednot, težje bo tistim, ki trpijo za »katolik-alergijo« doseči izbris katoličanov iz slovenskega javnega prostora. Pri tem je pomembno, da tisti, ki se za dobro in pravo stvar izpostavi, ne ostane sam, ampak da ga pri tem podprejo tudi drugi enako misleči, še posebej, če je deležen neupravičenih in žaljivih podtikanj in diskvalifikacij. Vzgled in vzpodbuda za tako pogumno držo nam je lahko tudi prof. dr. Balažic.
