Kateri politik je lobiral pri vodstvu NLB? Zoran Janković!

Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. Po nedavnem medijskem razkritju seznama največjih slabih terjatev NLB je sledila zahteva Jankovićeve PS po sklicu izredne seje državnega zbora, kjer naj bi razpravljali tudi o spornih posojilih in političnih pritiskih v državnih bankah. Ker so se nato oglasili še predstavniki specializiranega državnega tožilstva, NPU in komisije za preprečevanje korupcije s sporočili, da že preverjajo domnevne nepravilnosti, se odpira vprašanje, kateri politiki so lobirali v NLB.

Kateri politiki so lobirali v NLB?

Zahteva Jankovićeve PS po razpravi o slabih terjatvah NLB odpira žgočo politično temo, kateri politiki so klicali vodstvo naše največje banke in lobirali za odobritev spornih kreditov. To temo je julija letos v intervjuju za Reuters odprl že nekdanji prvi bančnik NLB Draško Veselinovič, ki je vodenje banke prevzel leta 2009 in vodilni položaj zapustil že po treh mesecih: »Nekateri so me v medijih najprej močno kritizirali in nato še isti dan pritisnili na kolege v upravi, naj odobrijo posojilo določenemu podjetju.« (Reuters, 25. julija 2012)

Veselinovič tako kot drugi vodilni bančniki NLB doslej ni hotel javno spregovoriti, kdo so tisti politiki, ki so pritiskali na različna vodstva NLB, naj odobrijo posojila. Na drugi strani so tudi naši politiki doslej ali molčali ali javno zanikali (primer Janša), da so lobirali v NLB za sporne kredite. No, izjema je samo ena.

Kateri politik je priznal lobiranje v NLB?

Odgovor na vprašanje je javno znan: Zoran Janković. Na to sem v Financah prvič opozoril že pred dvema letoma v kolumni NLB postaja Jankovićeva samopostrežba (Finance, 1. julija 2010). Nakar je Janković v zadnji oddaji Pogledi Sloveniji pred volitvami (10. novembra 2011) v zanj značilno vehementnem slogu javno potrdil, da je lobiral pri predsedniku uprave NLB za kreditiranje Grepa, ki ga je njegov MOL izbral za zasebnega partnerja za gradnjo športno-trgovskega centra Stožice: »Da, sodeloval sem pri tem pogovoru, ker trdim, da bo to najboljši center.«

V začetku letošnjega septembra je bil na POP tv razkrit seznam največjih slabih terjatev NLB. Med največjimi dolžniki prevladujejo gradbena podjetja, med njimi tudi gradbeno podjetje Grep, ki je gradilo razvpite Stožice. V primeru politika Jankovića sta torej dana dva ključna elementa spornega političnega lobiranja pri vodstvu NLB: prvak PS je javno priznal lobiranje za kreditiranje Grepa in to podjetje je tudi na seznamu največjih slabih terjatev NLB.

……

Jankovićevega »najboljšega centra« noče nihče

Konzorcij bank na čelu z NLB je pred dvema letoma Grepu odobril 115 milijonov evrov posojila ob pogoju, da mora to podjetje do črpanja zadnje tranše najti investitorja in se dokapitalizirati za 30 milijonov evrov. Če bi bile Stožice res tako dober investicijski projekt in »najboljši center«, kot je vseskozi trdil Janković, potem bi potencialni investitorji z vsega sveta stali v vrsti in se tepli za vlaganje v Stožice.

Vendar ni tako: ker Grep doslej na vsem svetu ni našel niti enega samega investitorja, ki bi vanj vložil en sam evro, kaj šele 30 milijonov evrov, banke niso odobrile zadnje 15 milijonske tranše kredita, investicija v trgovski center pa zato stoji že mesece. Janković zdaj pričakuje, da bodo banke na koncu reševale to investicijo z novimi in še večjimi posojili, kar je najbolj neposreden dokaz zavoženosti Stožic. No, rumeni ekonomist Jože Mencinger se kljub temu še vedno navdušuje nad Stožicami v svojih piarovskih hvalnicah ljubljanskemu županu.

Stožice opozarjajo!

Jankovićeva PS je spomladi predlagala dvig DDV za dve odstotni točki, s katerim naj bi vlada – vsaj tako trdi poslanka PS Alenka Bratušek – znova zagnala gospodarstvo. Po lanskih izračunih Inštituta za ekonomska raziskovanja bi dvig DDV za dve odstotni točki prinesel v državni proračun nekaj več kot 200 milijonov evrov na letni ravni. Ravno toliko je bila doslej vredna tudi naložba v tone in tone betona v Stožicah. In kaj se je zgodilo? Se je Sloveniji res vrnil nasmešek na obraz, kot nas prepričujejo politik Janković in zagovorniki večjega državnega trošenja? Ne, ni se vrnil! Da ne izgubljamo besed o nikakršni dodani vrednosti v podobi brcanja žoge in koncertov v napol prazni stožiški dvorani.

Z navdušenim ploskanjem Jankovićevim investicijam v tone in tone betona se najbolj smeši predsednik Türk, ki si ne postavi niti vprašanja, zakaj se je v času Jankovićevega županovanja iz Ljubljane odselilo visokotehnološko podjetje BIA Separations podjetnika Aleša Štrancarja, ki je novo tovarno odprlo v tehnološkem parku v Ajdovščini in pred nedavnim prejelo podjetniško priznanje primorsko-notranjska gazela. Zakaj le? »Glede na ceno zemljišč in trenutno politiko ljubljanske občine je odgovor jasen,« je pred dnevi v intervjuju za MMC RTV povedal Štrancar.

Zavoženi »newdealovski« primer Stožic je jasno opozorilo, kaj nas čaka na državni ravni, če bi Janković postal premier: namesto spodbujanja hitro rastočih in izvozno usmerjenih visoko tehnoloških start-upov nas čakajo buldožersko ritje gor in dol po Sloveniji, uničujoče zadolževanje države in Jankovićevo politično lobiranje pri državnih bankah, naj kreditirajo njegov gradbeni New Deal, ki bi dejansko pomenil nov veliki državno-bančno-gradbeno-kreditni balon, iz katerega se naša država nikoli ne bi več mogla izkopati.

Janković je priznal lobiranje v NLB

Janković je pred dvema tednoma ob predlogu sklica izredne seje za Planet Siol.net dejal, da je prišel čas, »da se pogleda, kaj je narobe v državnih bankah in pripravi sezname«. Pozval je tudi organe pregona in druge pristojne institucije, da preiščejo odgovornost politikov, ki so vplivali na delovanje naše največje državne banke in dodeljevanje slabih kreditov.

Državni organi pregona, kaj torej še čakate? Janković vas je pozval k ukrepanju in hkrati sam javno dal samoovadbo, ko je priznal, da je pri vodstvu NLB lobiral za kreditiranje nasedle gradbene naložbe Grepa.

Več: Finance