Izvoljeni poslanci

HOMILIJA na 14. navadno nedeljo. Sestre in bratje! Oni dan sem med preklapljanjem po televizorju naletel na sejo državnega zbora in gola radovednost mi ni pustila, da ne bi za nekaj trenutkov prisluhnil vrlim možem … Beri dalje

O etiki bolesti

AFORIZMI. Nauk tradicionalne, konformistične meščanske morale, ki (pogosto v imenu krščanstva) narekuje solidarnost do bednih in nesrečnih, vsebuje implicitni argument preračunljivosti in povračila: »Do nesrečnih ravnaj lepo, ker utegne nesreča nekoč doleteti tudi tebe.« Nietzsche … Beri dalje

Hodi za menoj

Homilija na 13. navadno nedeljo. Kdor je že prehodil prek 700 km dolgo staro romarsko pot svetega Jakoba od francoske meje do Kompostele na španski obali Atlantskega oceana, ta ve, kaj pomeni vztrajnost vsakodnevne hoje … Beri dalje

Vprašanja, sama vprašanja

    HOMILIJA NA 12. NEDELJO MED LETOM. Tako kot je mnogokrat v življenju, je tudi danes v evangeliju. Sama vprašanja in nobenih odgovorov. Ne od Boga, ne od Cerkve, ne od prijateljev. Nobenih odgovorov, samo … Beri dalje

»Poberi se, satan«

    Že precej časa nazaj (Nerazumljiva pravičnost) sem v kontekstu neke absolutne filozofije med drugim zapisal: »V Božjih očeh namreč ni nujno krivično tisto, kar je v človeških«. Če danes pomislim na konkreten problem … Beri dalje

Odvzeto je tvoje breme

HOMILIJA NA 11. NEDELJO MED LETOM. Evangelij (Lk 7, 36-50) nam ponudi enega od najbolj vsakdanjih položajev, v katerem se lahko znajde vsak od nas. Če bi zastavili vprašanje, s katerim od obeh likov – … Beri dalje

Ratzinger in Einstein, vera in znanost

Predavanje nakazuje delež grškega razuma v krščanstvu, kar je bila vsebina papeževega nastopa na njegovi univerzi v Regensburgu. Povezava med grško mislijo in krščanstvom sega nazaj v grško prevajanje Stare Zaveze. Šele s tem posegom … Beri dalje

So trenutki, ko se ti vse podre

HOMILIJA NA EVANGELJSKI ODLOMEK: Jezus obudi mladeniča v Nainu (Lk 7, 11-17) Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. Prav tedaj, ko se … Beri dalje

Farizejska in saducejska cerkev

    Nedeljski evangelij (Lk 7,1-10) je postregel vznemirljivo besedno dinamiko med Jezusom, rimskim (poganskim) stotnikom in judovsko množico. To impozantno dogajanje nosi večno sporočilo, da vera ni odvisna od zaslug in verske pripadnosti posameznika, … Beri dalje

Ne boj, mesarsko klanje

Rimski stotnik, vajen bojevanja in zmagovanja, nenazadnje pride pred boj, ki ga presega, pred bitko, za katero ve, da je ne more dobiti. Ne more premagati bolezni svojega služabnika. Ne more, nima moči. Poznate občutek. … Beri dalje

Vesoljni potop ali Kdo pravi, da so živali brez pameti?

Kolektivni spomin na veliko povodenj, ki jo opisuje svetopisemska pripoved o Noetovi ladji, je gotovo ena tistih značilnosti, ki prazgodovino izraelskega ljudstva pripenja na širše in starejše izročilo antičnega medrečja. Pripoved o vesoljnem potopu namreč ni unikum izvoljenega ljudstva, temveč gre za precej znan motiv – najbolj znan primerek je Ep o Gilgamešu.

Katoličan, si upaš tvegati?

Sočasnost leta vere, ki ga obeležuje Cerkev na vesoljni ravni, ter obdelava gradiva predloga (!) pastoralnega načrta Cerkve na Slovenskem (»Pridi in poglej«) je očitno precej poživila dogajanje v slovenski Cerkvi. Ne rečem, da ni bilo živahno že prej, a vendar je razprava o nacionalnem pastoralnem načrtu nekako posegla v najbolj fundamentalne, lahko bi rekli Arhimedove točke krščanstva na Slovenskem.

Med anarhizmi in fanatizmi

Objavljamo drugi del razmišljanja Vstalo srce. Naposled si tudi ne gre delati utvar, da je posameznikova usoda absolutno merodajna za preseganje utvare, ki nam jo nalaga zgodovina. Tako popolna posameznikova samovolja na eni strani kot njegovo … Beri dalje

Papeževi čevlji

Mediji so med podrobnostmi ob umestitvi novega papeža Frančiška poudarjali njegovo skromnost tudi s tem, da se je ob oblačenju v slovesni ornat odpovedal rdečim papeškim čevljem in obdržal svoje prejšnje – črne. Ob tem … Beri dalje

Vstalo srce (1. del)

Dve utvari. Pričujoča kratka razprava ima namen osvetliti nekatere bistvene zgodovinske prvine slovenskega naroda, vendar ne kot je to v navadi iz kakršnegakoli političnega ozadja in tudi ne na podlagi zgodovinskih dejstev. Oba omenjena pristopa … Beri dalje

Meč in kri krščanstva?

Kritični zgodovinar Edvard Gibbon je v svojem delu Padec rimskega imperija zapisal, »Velik del družbenega in zasebnega premoženja so žrtvovali v dobrodelne in nabožne namene, kar pa je bil le pesek v oči; denar, s katerim bi … Beri dalje

Posebnost dekaloga?

Vsako zapoved dekaloga je v bolj ali manj podobnih formulacijah mogoče najti tudi na drugih mestih Pentatevha. Prepovedi malikovanja in krivega priseganja, zapovedi spominjanja sobotnega dne in spoštovanja staršev, prepovedi ubijanja, prešuštvovanja, kraje in krivega pričanja … Beri dalje

Še dobro, da imamo Konstantina

Pravzaprav sem se namenil to kolumno posvetiti zamenjavi na nizozemskem tronu, a ker na Časniku vedno izvem kaj novega, sem si premislil. Tako sem prejšnji teden ugotovil, da sem v bistvu “oddaljeni kristjan”, k čemur … Beri dalje

„Konstantinovi kristjani“ že 1700 let

1700 letnico Milanskega edikta in verske svobode sem počastil z branjem. Že lani sem prebral razpravo: Paul Veyne, „Kako je naš svet postal krščanski (312–394)“ (Modrijan 2010). Francoski zgodovinar Veyne je marksistično usmerjeni znanstvenik in … Beri dalje