V pobožičnem vzdušju
Božič, jaslice, lučke vsepovsod. Božič je praznik luči. Rodil se je Nekdo, ki je prinesel Luč. Lučke na ulicah, lučke v domovih, lučke v cerkvah. Nekaj dni po božiču, ko se od nas poslovijo sveti … Beri dalje
Božič, jaslice, lučke vsepovsod. Božič je praznik luči. Rodil se je Nekdo, ki je prinesel Luč. Lučke na ulicah, lučke v domovih, lučke v cerkvah. Nekaj dni po božiču, ko se od nas poslovijo sveti … Beri dalje
Homilija na drugo nedeljo po božiču. “Mnogi ljudje se bojijo prepirov. Jaz ne. Jaz se v odnosih bojim tišine. A ne tihe tišine, tišine premišljevanja; tista tišina je bogata in polna. Jaz se bojim prazne … Beri dalje
V božičnem času zelo močno občutimo, kaj nam pomeni družina. Za govor o družini smo na nek način strokovnjaki vsi, ker imamo vsi osebno izkušnjo družinskega življenja. To velja celo za tiste, ki nikoli niso … Beri dalje
Homilija na nedeljo svete družine Božični prazniki mnoge žal navdajajo tudi z malodušjem, pravzaprav se vse skupaj začne že z adventnim časom, ker mislijo, da je govora o nekih idealnih razmerah, idealnih družinah, v katerih … Beri dalje
Pred 2014 leti se je v Betlehemu rodil Jezus, materi Mariji, ki je bila zaročena z Jožefom. Jezus je odraščal in triintrideset let živel v pokrajini, po kateri so hodili popotniki, reveži in bogataši. Njegovo rojstvo in njegova zadnja tri leta zemeljskega življenja so popisana. Njegov pojav na tej zemeljski obli je bil tako mogočen, da so z njegovim rojstvom pričeli na novo šteti leta. To so zgodovinska dejstva. Vanje in samo vanje veruje večina ljudi. Žal tudi vernikov.
Jaslice, božične pesmi, lučke, sveta besedila … vse to govori tudi danes! Božič je tu: Bog se znova rojeva – udomačuje med nami, v naših družinah, v mojem in tvojem srcu. Toda problem je prostor, čas, problem smo mi ljudje. Božič je postal najbolj sprejet verski praznik in s tem tudi blizu vernim in nevernim. Za nas verne to pomeni, da nam njegova vsebina lahko uide iz rok in da smo tudi mi nasedli njegovemu blišču, potrošništvu, folklori.
Homilija na 4. adventno nedeljo Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi kar tako, sredi belega dne, ko počnete svoja vsakdanja opravila, k vam prišel angel in vas najprej nagovoril z nekim čudnim … Beri dalje
Pred letošnjim božičem sem pomislil na frančiškana, blaženega Janeza Dunsa Skota, enega največjih filozofov-teologov visokega srednjega veka. Čeprav je godoval že 8. novembra, je njegova povezanost z božičem, še posebej z njegovim pričakovanjem, izjemna. S … Beri dalje
Homilija na tretjo adventno nedeljo. Nekaj je naš problem. In tale december ta problem pokaže v vsej razsežnosti. V sebi imamo veliko praznino. Prazni smo. Samo poglejte obraze, mrke in zaskrbljene obraze našega časa, pa … Beri dalje
Homilija na 2. adventno nedeljo, leto B. Vsaka dolina naj se dvigne in vsak hrib in grič naj se poniža. (Iz 40,4) Pravijo, da večina bolezni današnjega časa izvira iz tega, kar imamo preveč. Preveč … Beri dalje
V zgodnji Cerkvi so kristjani pričakovali, da bo Kristus prišel kmalu – vsak čas. Šlo je za upajoče pričakovanje. Zgodnji kristjani so bili budni – ozirali so se v nebo proti vzhodu, da bi pričakali Kristusa. Ker pa niso vedeli, kdaj bo prišel, so evangelij oznanjali z nujnostjo in navdušenjem, in sicer v upanju, da bodo prinesli besedo odrešenja še pred Kristusovo vrnitvijo.
Še enkrat ponovimo prvi stavek prvega berila 1. adventne nedelje: »Ti, Gospod, si naš oče.« Kaj je v tem stavku posebnega? V kulturi, ki živi brez očetov, česar žal niti ne opazimo, pomeni oznanilo, da … Beri dalje
Spet začenjamo milostni čas adventa, ki pomeni “prihod”. Ker pride vselej Gospod Jezus, je vedno eden in isti prihod, ko pa govorimo v časovnem smislu, gre za trojen prihod, kot nam lepo pojasni sv. Bernard: … Beri dalje
Ne morem se delati, da o Stanislavu Zoretu veliko vem. Če bi bil iskren, bi moral skoraj reči, da vem o njem le malo več kot nič. In to kljub temu, da sem v svojih študentskih letih poslušal kar nekaj njegovih pridig. Bilo bi predrzno in oholo, če bi tukaj modroval o tem, kaj vse bo naredil, kaj vse spremenil, katere okostnjake pometal iz omar in katere, Bog ne daj, v njih pustil.
Sulpicij Sever, učenec sv. Martina (316–397), je svojega učitelja zelo cenil in občudoval, zato je popisal njegovo življenje in delo. Osrednji stavek tega besedila je zapis Martinovega videnja v nočnih sanjah. Med spanjem je Martin … Beri dalje
Homilija na 34. navadno nedeljo Če človek na hitro ošvrkne današnjo božjo besedo, se mu utegne zazdeti, da je bolj namenjena živalim kot pa ljudem. Govora je namreč o nekakšnih ovnih in kozlih, pa o … Beri dalje
Četrta božja zapoved odpira najrazličnejša vprašanja in celo najbolj radikalne možnosti, ki jih prinaša življenje. Na primer, spoštuj očeta in mater, ne glede na to, kaj počneta? Ali pa, ljubi svoje otroke, ne glede na to, kaj ti počnejo? Pri tem ne gre le za versko vprašanje, saj je družina najmočnejša psiho-biološka vez človeka.
Za tistega, ki površno pogleda priliko o talentih, jo bo razumel, kot da je pri Bogu prav enako kot pri ljudeh. Da je vsepovsod en sam Slovenija ima talent. Da na koncu vedno šteje le … Beri dalje
Homilija na nedeljo, ko se spominjamo posvetitve lateranske bazilike, zahvalna nedelja (Evangelij po Janezu 2,13-22) Profesor je vprašal svoje učence, kaj bi se zgodilo, če bi stisnili pomarančo. »Dobili bi pomarančni sok,« so rekli. »Točno … Beri dalje
V vsakdanjem zasebnem in javnem življenju imamo priložnost spoznati, kakšna so človekova življenjska izhodišča za odnose med ljudmi. Nekaterim je življenjsko izhodišče ljubezen, drugim sovraštvo. Tistim, ki je izhodišče ljubezen, so pozitivni: prijazni, vljudni, spoštljivi, … Beri dalje