Prof. dr. Jože Trontelj: Utilitarni filozofi so detomor poimenovali po-rojstni splav (VIDEO)

Jože TronteljProfesor dr. Jože Trontelj, doktor medicine, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko in slovenski delegat v Usmerjevalnem odboru za bioetiko Sveta Evrope, je imel na Nikodemovih večerih izjemno predavanje o bioetiki z naslovom “Sveto kot neizbežno”.

Nekaj misli s predavanja in pogovora po predavanju spoštovanega profesorja:

“Tema ‘spremembe’ je za letošnje Nikodemove večere današnjemu času nadvse primerna. Živimo namreč v dobi naglih in potencialno usodnih sprememb.”

“Gospodarski razvoj in rast ne moreta biti neomejena. Meje se dejansko naglo bližajo. Prej ko se bomo nanje pripravili, manj nam bo težko. A da bo težko ni dvoma. Pripravljati se pomeni prilagajati se in te prilagoditve bodo sprememba večja kot katerakoli v dosedanji zgodovini. Lahko namreč pričakujemo novo obliko globalne družbe. Že danes še bolj pa takrat bo eno temeljnih vprašanj, kaj se ne sme spremeniti, kaj naj ostane nedotakljivo, kaj je potrebno najbolj skrbnega varstva, kaj moram prenesti v novo kulturo, novo civilizacijo nepoškodovano, ker nam mora biti sveto. Danes nam je jasno, da mora to biti nekaj s področja etike.”

“Kaj so temelji etike? Pogosto navajajo kot izhodišče etičnega ravnanja štiri aksiomatična načela: delati dobro, ne delati slabega, biti pravičen in spoštovati samoodločbo drugega. K temu dodajajo tako imenovano zlato načelo etike: Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da bi drugi storil tebi. … To so vsekakor vrhovna vodila, ki so preživela preskus časa.”

“Potreba po spoštovanju dostojanstva človeškega bitja. Ta pravzgib pa je v svojem bistvu eden od temeljev človeške civilizacije nasploh. Kaj je človeško dostojanstvo? To je inherentna, vrojena vrednost vsakega človeškega bitja. In prav ta je podlaga za civilizacijo. Od tega koko resno jo jemljemo kot moralni imperativ je odvisno, koliko bomo priznali človekovih pravic posamezniku, posebno neznancu-tujcu, od tega je odvisno koliko pravic do varstva bomo dodelili človeškemu zarodku, tistemu v petrijevi posodici in onemu v maternici. Kako bomo gledali na evtanazijo in na samomor z zdravnikovo pomočjo. In kako na zlorabe človeka kot sredstva, instrumentalizacijo, kako bomo spoštovali svetost življenja, in kaj si bomo drznili početi z genetsko dediščino prihodnjih otrok.”

“Nihče nima pravice zahtevati lastne usmrtitve z roko drugega, nihče ne sme hote vzeti življenje drugemu. Tudi v družbah, ki spoštujejo etiko, celo v vrsti religij vidimo kompromise, ki delajo življenje množic lažje in udobnejše, a to gre na račun najšibkejših človeških bitij, med njimi posebej tistih na začetku in onih na koncu življenja.”

“V pravno-etičnih razpravah je bil za zarodke odsvetovan izraz človeško bitje. Kaj bomo spoštljivega rekli o taki etiki?”

“Novodobni utilitarni filozofi vežejo pravico do življenja na sposobnost pogleda v prihodnost in na sposobnost odločanja o sebi. Nerojeni otroci, dojenčki in kronično nezavestni bolniki tega nimajo. Zato jih lahko štejemo za neosebe, pravijo ti filozofi, zato nimajo pravice do življenja. Detomor so poimenovali po-rojstni splav.”

“Ugleden britanski predstavnik filozofov nove vrste, ki sami sebe imenujejo praktični ali utilitarni etiki, da pravica do ugovora vesti sploh odpravi, češ, da je vest izgovor za muhavost ali izogibanje dolžnosti in da vrednote in vest ne smejo vplivati na zdravstveno oskrbo.”

“Prostora za zdravnikovo vest in s tem za ugovor vesti je v sodobni medicini malo.”

“Spoštovanje človeškega bitja in njegovega dostojanstva je morda pretežno razumska kategorija, ima pa svojo vzporednico na čustveni ravni – to je sočutna skrb za sočloveka, ljubezen do bližnjega.”

“Če pa se sposobnost empatije ne razvije, bomo dobili moralnega invalida – nesrečo zanj in za ljudi okoli njega.” 

“Danes medicina izumlja metode s katerimi naj bi bilo kmalu mogoče izboljšati človekove lastnosti in sposobnosti. Govorijo o žlahtnjenju človeka na načine kakršni so že vpeljani v pridelavo poljščin in v živinorejo. Za zdaj gre največkrat za pospeševanje duševnih in telesnih sposobnosti z zdravili. A kmalu utegnejo biti na razpolago tudi posegi v genom. Marsikaj je že narejenega na poskusnih živalih. Ti posegi naj bi povzročili celo dedne spremembe lastnosti. Če poslušate nekatere ugledne mislece (utilitarne etike) na vplivnih položajih, nas mora zaskrbeti. Starši naj ne bi imeli pravice zavrniti izboljševanja svojih otrok, ko bodo metode na razpolago. Med zaželenimi ojačanimi lastnostmi bodo tekmovalnost večja inteligentnost, nadarjenost za umetnost in šport, boljša sposobnost za koncentracijo in spomin, manjša potreba po spanju, večja lepota telesa. Cilj bo čim boljši individualni uspeh. Ni pa med cilji sposobnosti empatije.”

“Če je kaj česar ne smemo spremeniti, če je kaj česar si res ne smemo pustiti vzeti, potem je to naše podedovano nagnjenje k spoštovanju človeškega dostojanstva in k sočutni skrbi do bližnjega.”

“Kloniranje je dejanje proti človekovemu bitju. Narediti človeško bitje, ki je ponaredek, je sporno.”

O evtanaziji mladoletnih oseb v Belgiji: “V Belgiji so šli čez vse meje. V Belgiji so že začeli povezovati evtanazijo in transplantacijo.”

Več posnetkov večera lahko najdete na YOUTUBE kanalu Socialne akademije.

Hvala Socialni akademiji za posnetek predavanja.

Foto: Aleš Čerin