Jos Douma je v preteklih dneh zaključil štiriletni mandat veleposlanika Nizozemske v Sloveniji. Na univerzi v Groningenu je dokončal študij zgodovine. V diplomaciji je dejaven od leta 1981 in je med drugim služboval v več evropskih in afriških državah, po Sloveniji ga čakajo naloge v Iranu.
V intervjuju nam je predstavil svoje vtise o ekonomskih in političnih vidikih države, ki si jo bo zapomnil tudi po izrednih lepotah in kulinariki. Bolj kritičen je do državnega upravljanja podjetij in zaskrbljen nad razklanostjo slovenskega naroda.
Vaša ekscelenca, v preteklih dneh ste zaključili mandat veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Sloveniji. V službi svoje države in meddržavnih odnosov ste bili pri nas od avgusta 2009. Bi lahko na kratko povzeli svoje aktivnosti in rezultate svojega mandata?
Glavno pozornost sem namenjal sodelovanju med našima vladama na področju vprašanj Evropske unije in ekonomski ter trgovinski diplomaciji. Ocenjujem, da si sedaj delimo poglede na večino vprašanj Evropske unije in kjer se že razlikujemo, bolje razumemo, zakaj imamo različna stališča. Ocenjujem tudi, da sedaj na področjih ekonomske in trgovske diplomacije pomembni slovenski igralci bolje razumejo na kaj ‘pada’ Nizozemska in da sem nizozemsko vlado primerno obveščal o slovenskih ekonomskih težavah in relevantnih vladnih ukrepih. Bolj specifično vidim na področju trgovinske diplomacije vedno več priložnosti za sodelovanje na področju hortikulture, upravljanja z vodo in energijske učinkovitosti. Za to se imam zahvaliti tesnim stikom s slovenskimi oblastmi, strokovnjaki in podjetji.
Za seboj imate dolgoletno diplomatsko kariero, začenši v letu 1981. Kakšne posebnosti ste zaznali v Sloveniji, morda z vidika poslovnežev in investitorjev, v primerjavi z drugimi državami, ki jih pobližje poznate? Ob neki priliki ste izpostavili problem široko razširjene birokracije.
Slovenija je še vedno lahko zelo ponosna na svojo delovno silo in izobraževalni sektor. Med mojim delovanjem v Sloveniji sem bil vedno znova presenečen nad iznajdljivostjo in kvaliteto številnih majhnih in srednje velikih podjetij. Po drugi strani pa sem bil neprijetno osupel nad korporativnim upravljanjem številnih drugih, posebej podjetij v državni lasti. Kot vsako državo tudi Slovenijo zaznamuje njena preteklost, kar je v njenem primeru breme. Verjamem, da bo program okrevanja, ki ga je vlada objavila na začetku maja, našel odgovore na mnoga odprta vprašanja. Slovenija nima druge izbire, kot da izzove svojo konkurenco, tako da res ponudi tisto, za kar investitorji plačajo in upam ter verjamem, da bodo politiki in socialni partnerji to prepoznali.
Slovenci so kot narod zelo razdeljeni po ideoloških, političnih linijah. Kako vidite vlogo slovenske politične levice in desnice v prizadevanjih, da bi ta prepad uspeli prekoračiti?
Preden sem avgusta 2009 prišel v Slovenijo nisem nikoli zaznal te velike razklanosti v družbi. To je res vprašanje, ki ga je potrebno nagovoriti. Globoko sem navdušen nad prizadevanji predsednika Boruta Pahorja, da bi premostil to razklanost, ko prepoznava bolečino mnogih ljudi in ko kliče k spravi. Samo ob medsebojnem priznavanju in skupnemu gledanju naprej lahko Slovenci pozdravijo to okužbo. Predsednikova prizadevanja pa so v velikem nasprotju s propagando levih in desnih medijev. Sprašujem se na primer čemu služi povezovanje žalostne krize v Cerkvi in “stricev iz ozadja,” ki jo prikazuje eden od tednikov. Bojim se, da se je trenutna ekonomska kriza še poslabšala z moralno krizo, krizo temeljnih vrednot.
Pred tedni smo se spominjali tudi obletnice pokola v Srebrenici, pred katerim nizozemski bataljon modrih čelad ni uspel zaščititi civilnega prebivalstva. V enem izmed slovenskih časopisov smo lahko ob tej priložnosti prebrali intervju z Raymondom van den Boogaardom, avtorjem knjige Zilverstad, ki je zelo kritičen do prevzemanja odgovornosti Nizozemske glede posledic pokola. Kako vi vidite odzive vaše domovine na tragedijo v Srebrenici?
Nizozemska čuti delež politične odgovornosti za situacijo, ki je prispevala k pogojem za genocid. Zato je nizozemski parlament odločil prispevati ogromen program pomoči za celotno regijo Srebrenice. Od leta 1995 smo namenili več kot 120 milijonov evrov preko fondov za različne programe pomoči in druge projekte, ki so indirektno pomagali območju Srebrenice. Pomagali smo pri identifikaciji pogrešanih oseb (neverjetnih 90% pogrešanih oseb se je identificiralo ob nizozemski finančni podpori), pri trajnostnem povratku (od leta 2002 smo podprli približno 2000 novih ali prenovljenih hiš), pri socialno-ekonomskem razvoju (vključno z infrastrukturo) in sodelovali pri prizadevanjih za spravo in psihosocialni podpori za preživele. V preteklih letih je bila pomoč Srebrenici v veliki meri učinkovita. Upoštevati pa je potrebno, da so vse aktivnosti tuje pomoči Srebrenici umeščene v zelo zapleten kontekst. Poleg uničenja, ki ga je povzročila državljanska vojna v 90. letih, splošnega industrijskega in trgovskega upada po propadu Jugoslavije in stalnih političnih kriz v Bosni in Hercegovini, na prizadevanja za pomoč pritiskajo številna bremena.
Kaj boste najbolj pogrešali po odhodu iz Slovenije? Kako vidite prihodnost Slovenije in kaj čaka vas v prihodnosti?
Sedaj se pripravljam na nove naloge v Teheranu, vendar se bova z ženo gotovo vračala v Slovenijo na obiske k prijateljem in uživala v čudoviti naravi ter kulinariki. In ko se bom vrnil, resnično upam, da bom opazil, da se je vlada, vendar še pomembneje ljudje in podjetja, uspešno spopadli s krizo. Verjamem, da Slovenija lahko pozdravi rane, ki jih je pretrpela v teh letih in se bo soočila s prihodnostjo s samozavestjo in več kot zaslužnim ponosom.
Gospod veleposlanik, hvala za pogovor in veliko uspeha pri zastopanju vaše države v Teheranu.
