Česarkoli se že lotijo naši vladajoči politiki Svoboda & Co, vedno se razkrije amaterizem, zaletavost in nastopaštvo. Na letošnjem BSF se je to pravilo še kako potrdilo. Večinski mediji pa imajo seveda partijsko nalogo, da z vso zavzetostjo popravljajo in lakirajo klavrno podobo blejske in slovenske stvarnosti.
Jara gospoda naše politike na Bled ni privabila tako opevane jedrne Evrope (ali pa se ta ni odzvala vabilu), ampak Balkan, kjer se še vedno počuti doma, kjer veljajo posebna pravila tako v politiki kot v poslovnem svetu, kjer živijo volkovi, ki dlako menjajo, nravi pa nikoli. Mednje je nekako po pomoti padel svetovljan in državnik Andrej Plenković, ki ni mogel skriti nelagodnega počutja. Zaman smo iskali pomembne goste iz srednje Evrope, še zlasti politike iz višegrajske skupine, čeprav na spletnih straneh BSF piše, da naj bi šlo za »vodilno konferenco v srednji in jugozahodni Evropi«. Jedrna Evropa na jeziku, srednja Evropa na čevlju, Balkan v srcu!
Sramotno fehtanje
S sramom bi nas moralo navdajati spoznanje, da naši politiki nimajo nobene časti in ponosa. Vodilna misel letošnjega Blejskega strateškega foruma je bila »Solidarnost za globalno varnost«. Vse preveč se je dogajanje vrtelo okrog solidarnosti, saj so letošnje srečanje nekritično speljali v vode solidarnosti s Slovenijo, ki je doživela strahotne poplave. Nesramno fehtanje ni nobena strategija, ampak skrajno neprimerno operativno-taktično početje, ki nam nikakor ni v čast in je skregano s plemenitimi hotenji ustanoviteljev BSF. Seveda ne smemo omalovaževati vsega gorja, ki je zadelo poplavljence, in prezreti neizogibne dolžnosti države, da jim pomaga. Pa ne na tak način. V letošnjem poletju je tako rekoč pol Evrope poplavljene in širijo se obsežni požari. Naši politiki tega ne dojemajo, ker jim sebičnost zamegljuje vid in um. V strahu, da izgubijo oblast in denarne tokove, so pripravljeni vleči nerazumne poteze in delajo vtis, da se kot neplavalci utapljajo in kričijo na pomoč. Iz lekcije, ki so jim jo dali nesebični Ukrajinci, se pač niso naučili ničesar.
Obračanje žepov in vdiranje v bančne trezorje
Naši oblastniki skušajo denar za obnovo po poplavah iz najrazličnejših virov spravljati na kup v sklad SID banke, kjer bi maček (Borut Jamnik) vahtal klobaso. Obdavčeni bančni dobički, zaslužki solidarnostnih delovnih sobot, obdavčena dohodnina in dobički podjetij proizvodne in storitvene dejavnosti, donacije iz domovine in tujine, vse, prav vse, naj bi se stekalo v SID banko. Tudi tisto, kar so morda nafehtali na BSF. Bati se je, da potem, ko bo odtekalo iz banke, desnica ne bo vedela, kaj dela levica. Desnica in levica tako v svetopisemski prispodobi kot v slovenski politični resničnosti.
Kaj pa milijarde, ki ležijo v Bruslju in čakajo na nesposobno slovensko vlado? Če se bo le dalo, jih bomo pustili nedotaknjene, ker bi bilo potrebno za sleherni evro najprej pripraviti natančen načrt investicij in nato poročati o porabi. Težava je tudi v časovnicah, ki so v Bruslju zavezujoče, v Ljubljani pa jih za malo šalo podaljšujemo za leto ali dve.
Samoorganizirani državljani in dobrodelna tujina
Ne moremo si predstavljati, kako bi se poplavljencem godilo brez civilne zaščite, gasilcev, Karitasa in Rdečega križa. In sosedske pomoči ter pomoči prostovoljcev – tudi tistih v zmešnjavi Golobovega delopusta. Kje ste Kučan in njegovi intimni politični sopotniki, ki že trideset let pridigate o nepotrebni in predragi Slovenski vojski? Kje so inženirske enote, ki bi bile sposobne postaviti en sam pontonski most brez pomoči vojakov iz Severne Makedonije? Kaj bi bilo brez tujih helikopterjev, težke mehanizacije in pontonskih mostov? Nepredstavljiva katastrofa.
Kje ste vrli politiki in strokovnjaki za blagovne rezerve? Ob pandemiji covida so bila skladišča brez rezerv medicinske opreme in pripomočkov, ob poplavah ni lopat, metel, škornjev, da o visokotlačnih vodnih čistilnikih in razvlaževalnikih zraka ne govorimo. Blagovne rezerve niso samo sladkor in nafta.
Kje je armada funkcionarjev in birokratov, ki preklada okoljevarstvene papirje, predvsem pa, kakšni so rezultati njihovega (ne)dela? Kar petsto jih je našel publicist Tilen Majnardi na ministrstvih direktoratih in agencijah, od teh se jih dvesto ukvarja z vodami.
Financiranje novogradenj in adaptacij hiš
Nobenega presenečenja ne bo, če se bodo ugibanja o pogojih, ki jih bodo morali izpolniti prosilci za pomoč pri novogradnjah in adaptacijah, izkazala za pravilna. Zavedajmo se, da je pri nas narobe prav.
Vsi projekti bodo podvrženi pregledu trajnostno-energetskega Goloba in njegovih fantov. Streha mora biti krita s slamo ekološke pridelave in obtežena s sončnimi kolektorji. Hiša naj ima vsaj dvajset kvadratnih metrov balkonskih ograj s sončnimi kolektorji.
Projekte bo pregledalo tudi ministrstvo za kulturo. Prednost pri financiranju bodo imele hiše ob cestah in v ulicah, ki nosijo imena po naših nesmrtnih revolucionarjih, in seveda občine, v katerih so si izvolili prave županje in župane, na primer v Črni. Absolutno prednost pred stanovanjskimi hišami bodo imele zgradbe bolnic, se razume, da partizanskih, kjer še ni čakalnih vrst.
Pro-nevladne organizacije bodo naredile prednostne liste upravičencev po treh kriterijih, in sicer nekaznovanost prosilcev za sovražni govor, velikost eko-cvetličnega vrta, velikost ograjenega prostora za psa. Kmetje si bodo morali postaviti zadružne hleve, s katerimi imamo odlične izkušnje po potresu v Breginjskem kotu. Diplomantom štirideseturnega tečaja za nadzorovanje živinorejcev bo v teh hlevih močno olajšano njihovo terensko delo.
*** Dovolj je posmehljivega napovedovanja prihodnosti. Danes, ko nastaja ta članek, kljub BSF in na mediteranskem soncu zapečeni eko-socialno ministrici Fajonovi, ki živi in fantazira v vzporednem svetu, še kar neizprosno dežuje v tem našem malem svetu na severu Balkana. Prenekateri sodržavljan se bori za preživetje, na Bledu pa so se zlasti na dvostranskih srečanjih šli balkanske posle.
