Včerajšnje prve predčasne volitve v samostojni Sloveniji je na MMC-ju komentar Aleš Maver.
Za začetek glede na nenapovedan izid volitev najbolj očitno vprašanje. Ste nad izidi presenečeni?
Maver: Po svoje to je presenečenje, ni pa popolno presenečenje. Glede na izkušnje zadnjih volitev, pa tudi glede na zadnja merjenja, sem pričakoval, da je možna koncentracija volivcev na levici. Tisto, kar me je presenetilo, je bil nizek rezultat SDS-a. Po drugi strani pa je logična posledica razvoja predvolilne kampanje, ki se ni razvijala v to smer, kot je na začetku kazalo – da bo namreč potekala v znamenju dvoboja med dvema glavnima konkurentoma za premierski položaj, medJanezom Janšo in Zoranom Jankovićem. Po vstopu Gregorja Viranta v kampanjo se je ta dvoboj nekoliko zabrisal. In se potem v zadnjih štirinajstih dneh praktično spremenil v referendum o Janezu Janši. In volivci v volilni kabini so se očitno spraševali, ali si želijo Janeza Janša za predsednika vlade.
Kako komentirate razhajanja med zadnjimi napovedmi raziskav javnega mnenja pred volitvami in volilnim rezultatom? Je bila metodologija napačna ali se je v zadnjih dneh zares kaj prelomnega zgodilo?
Maver: Mislim, da anketam ni česa očitati. Zadele so osnovni trend. Številke, ki smo jih spremljali, so bile v tistem trenutku realne. Ko pa se je volivec znašel sam v volilni kabini v zadnjih trenutkih, je odgovarjal predvsem na vprašanje “Ali Janez Janša ali ne?”. In odgovor je bil sorazmerno jasen. Če bi se kampanja odvijala tako, kot se je začela po tisti znameniti procesiji na magistrat, mislim, da bi bil rezultat drugačen. Ampak – kot rečeno – vstop Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) je ta dvoboj postavil v senco. Mislim, da se volivci niso več pretirano veliko spraševali o osebnosti gospoda Jankovića, ampak samo še o tem, ali želijo glasovati za Janšo ali ne.
Tako Janković kot Virant sta v parlament vstopila z novoustanovljenima strankama. Vidite v tej novosti priložnost za novo, neobremenjeno politiko, ali se bolj bojite težav in zapletov, ki jih bodo morali v obeh strankah premostiti, preden bodo vzpostavili neko “strankarsko infrastrukturo” delovanja?
Maver: Mislim, da pri teh dveh strankah ne gre za neka dolgoročna projekta. Sploh pri DLGV. Mislim, da je na nek način, sploh glede na svoje vzpone od začetka, odigrala podobno vlogo kot na prejšnjih volitvah Zares. Torej neka modna stranka. In zna biti njena usoda podobna Zaresovi danes. Kar pa se tiče Pozitivne Slovenije (PS), pa je tudi lista, ki je bila ustanovljena za ene volitve, in ne vem, če bo lahko zaživela kot stranka, ki bi dalj časa obstajala na političnem prizorišču. Še posebej zato ne, ker so v SD-ju že naredili prve korake k neki renesansi.
Kako na drugi strani komentirate izpad treh doslej parlamentarnih strank, ki tokrat, kot vse kaže, parlamentarnega praga niso prestopile? Kaj bodo počele naslednja štiri leta in ali jih lahko pričakujemo na naslednjih volitvah? Kaj ostaja za njimi?
Maver: Na naslednjih volitvah se bosta zagotovo znašla SNS in LDS. LDS in Zares sta bila praktično ukinjena tisti trenutek, ko je bil ustanovljen PS, ker je najprej posegel v njuno volilno telo. Enako so tudi volilci, ki so naklonjeni bolj populističnim rešitvam, na nek način boljšega Jelinčiča prepoznali v Jankoviću. In PS je tudi pometel z SNS-om. Zna biti, da bo potem, če se bo PS sčasoma razgradil, spet nastala potreba po kateri od teh strank. Ampak njihova usoda je negotova. Do takrat bomo v vsakdanjem političnem življenju verjetno od časa do časa videli SNS in LDS. Najbolj se mi zdi, da je glede tega problematičen Zares.
Kako pa vidite možnosti za sestavo koalicije? Bo sestaviti vlado zares tako težavno, kot je bilo slišati v predvolilnih razpravah?
Maver: Volilci so na dveh točkah dali zelo jasen odgovor. Na nek način smo se ves teden spraševali, ali bo, glede na to, da bo SDS močno zmagal, tudi dovolj za čisto desno-sredinsko koalicijo. Danes je odgovor popolnoma drugačen. Torej, imamo razmeroma prepričljivega relativnega zmagovalca in imamo tudi velike možnosti zanj za sestavo koalicije. Na eni strani je možna čista levo-sredinska koalicija, ki bi sicer imela po doslej znanih podatkih samo 46 sedežev, po drugi strani pa mislim, da pretiranega moralnega mačka ob vstopu v koalicijo ne bi imela niti Državljanska lista niti SLS, če bi se mandatar odločil posnemati Janeza Drnovška in ustvariti neko mešano koalicijo. DeSUS je po mojem mnenju prvi partner PS, ki pa ni nujno, da ga bo mandatar vzel v vlado. Zdi se mi, da je glede na velik skupni prerez volivne baze najbolj naravni partner in sem glede na ta prerez baze volivcev pričakoval, da bo DeSUS na račun PS-ja dobil celo manj glasov. Mislim, da mandatar ne bi smel imeti prevelikih težav s sestavo koalicije.
Janez Janša, ki je svojemu nasprotniku sicer že čestital za zmago na volitvah, je skoraj v isti sapi že omenil tudi možnost novih predčasnih volitev in izrazil mnenje, da je možnost trdne koalicije v taki sestavi parlamenta zelo majhna. Komentar?
Maver: Janševa napoved predčasnih volitev je verjetno bolj povolilni manever poraženca. Mislim, da bo ta koalicija bolj stabilna, kot je bila koalicija Boruta Pahorja, tudi če bo v njej SLS ali pa DLGV. To pa preprosto zato, ker za razliko od prejšnje koalicije, v kateri je bil Borut Pahor vseskozi premier na prepihu in ga nihče ni jemal resno kot voditelja, ampak je bil za vse nek zasilni izhod, je danes dobil Zoran Janković trden mandat in so ga stare sile eminence levice podprle z obema rokama, medtem ko Pahorja niso. In Pahor tudi ni imel prave podpore v svoji stranki. Janković, mislim, lahko tu računa na skorajda vojaško poslušnost v svoji stranki. Verjetnost predčasnega razpada koalicije je s tem manjša.
Vir: www.rtvslo.si
