Tako je Damjan Janković na nacionalni RTV javnosti povedal glede zakona, ki je omogočil odpis 29 milijonov dolga Jankovićevi družini. Vlada Alenke Bratušek je v začetku leta 2013 predlagala zakon, ki je še do neke mere ščitil upnike. »Za sprejem zakona glasovalo 84 poslancev DZ RS«, je v TV dnevniku, 6. septembra 2019, povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Poudarila je, da je tisti, ki izvaja zakone, ko vidi da se zakon zlorablja, dolžan ukrepati. Ni pa povedala, da je koncem leta ravno njena vlada predlagala usodno spremembo zakona, ki so jo potrdili poslanci vladne koalicije. Šele po tej spremembi zakona je bilo mogoče, da je sodišče lahko sklenilo, da so upniki v prisilni poravnavi dobili le 5 % od terjatev in so upniki lahko odpisali kar 29 milijonov dolga Jankovićevi družini.
Kaj je bil torej namen te zakonske spremembe?
Še naprej ščititi dolžnike v breme upnikov, kot da smo še vedno v socializmu. Zaradi takšne odločitve sodišča je bila v Državnem zboru okrogla miza »Temelji pravne države«, kjer so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali: »Ali smo pred zakonom res vsi enaki?« Okrogle mize se je udeležila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič. Nakazala je, da na ministrstvu razmišljajo o spremembi zakona. Povedala je: »Mi ves čas spremljamo, če pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnihkoli anomalij v praksi in dajemo predloge in pobude za spremembe.«
Zanimivo je mnenje Damjana Florjančiča, predsednika Vrhovnega sodišča, ki meni: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira«. Janković pa je ta zakon izkoristil za odpis večmilijonskega dolga v treh podjetjih.
Ali smo res vsi enaki pred zakonom?
Ali ni potem sodišče, ki izvaja takšen zakon in vidi, da se zakon zlorablja, dolžno ukrepati, kot pravi ministrica Alenka Bratušek? Ali torej niti sodišče, niti ministrstvo za pravosodje nista zaznala, da se zakon izkorišča in se oškoduje upnike? Pravosodna ministrica Andreja Katič je nedavno podala tudi stališče, da je državni tožilec po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev. Pisna ovadba, po njeno, ni vedno obvezna.
Nedavno ponovno berem v medijih iz leta 2018:
»Stožice so bile izjemno uspešen projekt za Ljubljano, je pred parlamentarno preiskovalno komisijo trdil župan Janković.«
Berem še: »Namesto podizvajalcev plačevali razkošje.«
Kdo bi moral nadzorovati porabo denarja?
Vsaj banke, ki so odobrile posojila, bi morale pri taki porabi prižgati alarm. Kredit je bil namreč namenski. Šele leta 2014 je Banka Celje odločno opozorila na nenamensko porabo sredstev. Po mnenju banke to predstavlja znake kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma/in zoper gospodarstvo.«
Ali je tožilstvo sprožilo postopek obravnave suma storitve kaznivega dejanja? Zakaj politika ni pravočasno ukrepala in spremenila zakon, da bi zaščitila upnike in podizvajalce? Damjan Janković pa sedaj, ko se je njegova družina rešila upnikov, pravi: »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza.«