Danes o predčasnih volitvah ne govori nihče več – ne v vladi (razumljivo), ne v opoziciji (udobno) in ne na ulici (pomilovanja vredno).
Pred skoraj točno letom dni, konec januarja lani, se je 49 odstotkov vprašanih v Delovi anketi opredelilo, da bi bile predčasne volitve najboljša rešitev politične krize. To je sprožila objava poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je predsednikoma dveh največjih parlamentarnih strank očitala, da nista prijavila ali prepričljivo pojasnila izvora svojega premoženja.
Predčasne volitve so kot najboljšo možnost zagovarjali Državljanska lista, Socialni demokrati in posredno, z zavrnitvijo pogovorov o morebitni novi koaliciji, Slovenska ljudska stranka.
Tudi tisti, zlasti Pozitivna Slovenija, ki so dajali prednost oblikovanju nove vlade, so govorili o projektni vladi, ki bi v kratkem roku do dogovorjenega datuma predčasnih volitev izvedla le nekaj nujnih ukrepov. Zamisel projektne vlade je v omenjeni anketi podprlo le 29 odstotkov vprašanih. Če bi se to zgodilo, pa jih je kar 89 odstotkov menilo, da bi jo moral voditi strokovnjak, ki se s politiko še ni ukvarjal. Alenka Bratušek?
Danes o predčasnih volitvah ne govori nihče več – ne v vladi (razumljivo), ne v opoziciji (udobno) in ne na ulici (pomilovanja vredno). Dobili smo rešitev, ki je bila pred letom dni tako neverjetna, da v anketi o njej sploh niso spraševali. Politično sestavljeno koalicijsko vlado, ki namerava vladati do konca mandata.
Ali res ni več razlogov za predčasne volitve?
Glavni razlog za pričakovanje predčasnih volitev pred letom dni je bil, da večina strank ni hotela sodelovati v vladi, ki bi jo vodila s poročilom KPK obremenjena Janša ali Janković. Ko se je zadnji umaknil v zakulisje, so si mnogi oddahnili in veselo stekli njegovi Alenki v objem. Ob tem so še mimogrede navrgli, da bi volitve v času krize destabilizirale državo. Ta izgovor so zdaj zapravili, saj nas prepričujejo, da je vlada pogasila najhujše požare in da nam gre počasi na bolje.
Toda ali res kdo verjame, da Janković nima vpliva na državno politiko? Imenovanje njegovega Gašparja za direktorja, prizanesljivost do njegovega policijsko preiskovanega ministra, strahopetno odlaganje kongresa, kjer bi se pokazalo, kdo res vleče niti v njegovi Pozitivni Sloveniji, ter medijska poročila o njegovih poslancih, ki kot s pokvarjenim garminom tavajo po Ljubljani in se hodijo opravičevat enkrat na Magistrat, drugič pa na Gregorčičevo – vse to pove dovolj.
Lahko bi se izgovarjali, da njegov vpliv ni več škodljiv, ker nova vlada prisega na visoke politične standarde in ima polna usta podpore boju proti korupciji. Res? Zakaj že je konec novembra, po devetih mesecih mandata vlade, ki je brez poročila KPK nikoli ne bi bilo, odstopila Klemenčičeva protikorupcijska četica? Rekli so, da zato, ker se kljub vsem političnim spremembam v resnici ni nič pomembnega spremenilo.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
