Te dni po Sloveniji padajo stave, ali bo Janši uspelo sestaviti vlado ali pa bo Šarec izsilil predčasne volitve. Upam, da ne bo prepričevanje in dogovarjanje, kdo bo koga moral povabiti na pivo, izzvenelo v smislu nemarno bogatih in pokvarjenih bratov Duke iz filma Kolo sreče. Naj spomnim, brata s stavami eksperimentirala s svoji uslužbenci. Ob stavah, ki se danes pri nas dogajajo, se je vredno zamisliti. Gre namreč za resna vprašanja prihodnosti Slovenije.
Čeprav naj bi poimenovanje največje regate na svetu Barcolane izviralo iz imena majhne vasice Barkovlje pri Trstu, je v tem prispevku Barkolana mišljena kot plovba proti političnim ciljem. Na katero barko prestopiti, je danes ključno vprašanje, s katerim se ukvarjajo naši politiki. Kam prestopiti, je še posebej pomembna odločitev za poslance za SMC, katere ustanovitelj je Miro Cerar. Pa naj se Grega Repovž v tedniku Mladina še tako huduje nad poslanci SMC, ko zapiše: »Poslanci v parlamentu niso za to, da bi postavljali vlade.« Z všečnimi besedami jim želi povedati, da je 82. člen Ustave, po katerem so poslanci predstavniki vsega ljudstva in kot taki niso vezani na kakršnakoli navodila, le eden od okraskov v lepo napisanem temeljnem aktu naše države.
Antijanšizem ni več vezivo, ki bi združevalo
Kar pravkar berete, je le logično nadaljevanje zgodbe o pragmatikih, ki zapuščajo Milana Kučana. Navidezno bo »moja stava«, ki ni od danes, da nam pretijo predčasne volitve, v nasprotju z naslovom pravkar omenjenega prispevka. V bistvu pa ne. Pragmatiki, ki so se že spogledovali z Janševo barko, se bodo še naprej odločali po smeri vetra. Če se nekateri že niso že dokončno odločili. Morda pa ravno zato te dni gledamo le še Serpentinškov Špas teater.
No, dejansko je bil storjen napredek, če ga lahko tako imenujemo. V času LDS in ZARES je bilo nepojmljivo, da bi se pogovarjali »s princem teme«, kot so Janšo takrat poimenovali. Danes se časi spreminjajo, kar sem enkrat že zapisal: »Antijanšizem ni več vezivo, ki bi združevalo«.
To pa ne pomeni, da ključna avtoriteta tranzicijske levice ne trka več na vrata.Da ni več tiste blokovske ideološke zadrtosti kot pred desetletji, vsaj pri mlajši generaciji, pa vendar drži.
A strici se zavedajo, da bi bila Janševa vlada zanje le prehuda grožnja. Obnovitev postopka Irangate, sodni epilogi zaradi milijardnih bančnih lukenj, iskanje odgovornih pri korupciji v zdravstvu in načrtnemu slabljenju državnega oz. javnega sektorja so zadeve, ki se jih boje kot hudič križa. Vse to mora ponikniti v pozabo, zastarati, so prepričani strici. Zato pa je nujno nadaljevanje politike neukrepanja, kar je ves čas, od začetka politične kariere pa do danes, počel Šarec. Zanj so bile malo prej naštete zadeve, ki so nas pahnile v stagnacijo, drugorazredna tema.
Da! Da se ne bi slučajno zgodilo, kar se pravkar pripravlja v Bolgariji, kjer je ravno zdaj napovedana revizija divjega lastninjenja.
Pričakujemo združitev LMŠ in SMC
Zelo pomembno je bilo pred tednom izrečeno jasno stališče Mira Cerarja »Janša NE«. Če je bil Cerar leta 2018 še sam v skušnjavi, da bi Janši podal roke, se je, kakor je zapisal Bojan Požar, le uklonil grožnjam. Med drugimi naj bi se tudi slišalo, da se ne bo mogel vrniti na fakulteto. Moralističnega Cerarja pa so tudi opomnili, da se njegova mati Zdenka obrača v grobu. Kako je, če ne pluješ, kot veleva Klan, sem po izstopu iz poslanske skupine SD občutil tudi sam, Počivalška pa to spoznanje še čaka.
Tako Kučan kot Šarec, ki je po mojem mnenju najbolj radikalen antijanšist, navkljub igri Drnovškove sredinskosti, pa sta spoznala, da samo z Repovževimi svarili ne bosta dosegla predčasnih volitev. Edino, kar bo odtehtalo varno preživetje (prejemanje poslanske plače še nadaljnje dve leti in pol), je ponudba izvoljivih okrajev na listi LMŠ, v okrajih, kjer so že bili uspešni in pričakujejo, da bodo morda uspeh ponovili. To bi jim vsekakor prineslo še daljše preživetje. Vztrajanje na Janševi barki do rednih volitev se zdi bolj tvegano, saj SMC po izteku tega mandata morda celo potone.
Če je prerokba o predčasnih volitvah pravilna, lahko v kratkem pričakujemo združitev LMŠ in SMC. Priče bomo »trdih pogajanj« o razmerjih med obema strankama.. V navednicah je zapisano, ker je bila ključna ponudba o izvoljivih okrajih morda že dogovorjena. Sedaj gledamo le še predstavo Šarčevega Špas teatra, ki mora izpasti dramaturško čim bolj resnično.
Konec koncev pa ta odstop devetih volilnih »štantov« za Šarca sploh ni ne vem kakšna ponudba. Pokazalo se je že, da tudi sam nima ne vem kako prominentnih kandidatov za nabiranje volilnih glasov.
Je torej »barkolana« že zaključena?