Vsi poznate prigodo o žabi, ki čez vodo na hrbtu nese škorpijona. Škorpijon si ne more kaj, da žabe sredi poti ne ne bi pičil in tako svojih možnosti preživetja zmanjšal na ničlo. Enako je Zoran Janković svoje opcije političnega preživetja zakockal v petek. Pred petkom smo, tudi jaz, močno precenjevali njegov mešetarski racio. Toda ni si mogel pomagati. Škorpijon v njemu, gromozanski egotrip, je bil močnejši od racia. Ne glede na razpad vlade in povratek politične nestabilnosti in ne glede na razpad lastne stranke. Janković je uprizoril umor vlade in svoj samomor (kot je lepo sumariziral Rajko Pirnat).
Toda nacionalna škoda zaradi Jankovićevega “umora s samomorom“ bo relativno majhna, pa še njega se bomo znebili.
Možnih opcij reševanje politične krize je precej, od takojšnjega odstopa vlade do poskusa manjšinske vlade. Toda najverjetnejša opcija je nadaljevanje dela sedanje vlade do predčasnih volitev jeseni. Razloga sta dva. Prvič, hitre predčasne volitve koristijo samo dvema koalicijskima strankama (SD in Desus), DL in “ne-Jankovićevi” frakciji razpadajoče PS pa grozi, da bosta z volitvami zradirani iz političnega zemljevida, zato bosta naredili vse, da do predčasnih volitev pride čim kasneje. V vmesnem času bosta poskušali vse, da okrepita svoj imidž pri volilcih. Zaman. Toda njuni politiki tega ne želijo tako videti. In drugič, da bi upravičili to zavlačevanje, bodo seveda uporabili retoriko minimiziranja nacionalne škode, v stilu: “Hiter razpad vlade bi povečal občutek politične nestabilnosti v tujini in posledični dvig obrestnih mer. Ta vlada bo naredila vse, da ta tveganja zmanjša na najmanjšo možno mero, zato bo nadaljevala z delom do predčasnih volitev zgodaj jeseni“.
Kakšna bo nacionalna škoda te povečane politične turbulentnosti? Ne prav velika. Res je, da se je percepcija politične in gospodarske stabilnosti v času mandata vlade Bratuškove v tujini izboljšala. Toda to ni posledica dobrega dela vlade, pač pa posledica začetka sanacije bank. Rekordno nizka cena zadolževanja Slovenije v zadnjem mesecu (nižja, kot je bila ob vstopu v EU in evro območje) je posledica dveh stvari: splošnega trenda zniževanja rizičnosti perifernih držav evro območja po septembru 2012 in začetka sanacije bank v decembru 2013. Le slednja je izboljšala specifično zunanjo sliko Slovenije.
Več lahko preberete na blogu Damijan.
