O zadevi Patrija do zdaj nisem pisal. Teze na način neugotovljenega kraja, za neugotovljenja dejanja, v zvezi z neugotovljenimi koristmi, nikoli niso obetala kaj drugega kot politično sodbo. Janša bo za del javnosti vedno kriv, karkoli bo že storil in kakorkoli mu bodo že sodili, za drugi del bo vedno nedolžen, saj tako napisana obsodba pač težko koga prepriča.
Proces sam se mi je še najbolj zdel podoben Kozlovski sodbi v Višnji Gori Josipa Jurčiča, kjer je kozel Lukeža Drnulje in poželel nepopasen vrt Andraža Slamorezca. Razlika s sodbo Flereta Krivegastegna je seveda očitna in jasna, saj imamo tukaj zdaj jasno obsodbo na dveletno zaporno kazen za prvaka opozicije, in ne zgolj zamahovanje po kozlovi senci z devetimi udarci.
Precej prepričan sem, da je Janša skupaj z ostalimi že prejšnji petek vedel, da bo obsojen. Temu pripisujem tudi velik medijski odziv in poziv ljudem naj pridejo pred sodišče, ko bo sodba razglašena. Navkljub vsemu se mi je to zdelo pretirano.
Danes je eden od demonstrantov celo izjavil, da tega sodišča ne priznava. Pa ja ne bomo padli na dikcijo nekega kovinarja, ki je pred desetletji izrazil popolnoma enako formulacijo za sodišče v stari Jugoslaviji? Prepričan sem, da si mora Janša pravico izboriti na sodišču in ne izven njega.
Več: blog Ognjišča
