PISMO BRALCA. Še nekaj dni nazaj sem bil, ob turbulentnem dogovarjanju med strankama opozicije PS in SD, ki so se jima pridružili disidenti vladne koalicije, stranki DESUS in DL, prepričan, da »nova koalicija« ne bo sposobna v kratkem času izoblikovati res učinkovitejši program iz krize od sedanjega in oblikovati koherentno »začasno vlado«. Ko sedaj opažam naravnost histerično ihto vlaganja konstruktivne nezaupnice, čutim potrebo, da s svojimi pomisleki seznanim javnost in posebno še poslance državnega zbora. Ker sem se desetletja ukvarjal s planiranjem poslovne politike in iskanjem optimalnih ciljev v gospodarrstvu, vem, da je za dobro zastavljen program in izvedbene aktivnosti, potrebno veliko časa in dobrih podlag za odločanje. Zato sem trdno prepričan, da program »nove koalicije«, koliko je sploh znan, s floskulami in načelnimi stališči ter nekaj »prepisanimi« izhodišči iz programa sedanje vlade, povrhu še brez bistvenih elementov za dolgoročno stabilizacijo, ni samo zanič, ampak je celo za državo škodljiv. Spoznal sem, da predlagatelje konstruktivne nezaupnice sploh ne zanima program kot orodje za izhod iz krize, ampak zgolj in samo doseči padec sedanje vlade in odstranitev Janeza Janše kot prime ministra. Poštena in verodostojna opozicija, ki bi resnično gradila konstruktivno nezaupnico z namenom preprečiti slabosti sedanje, in z novimi tehtnimi in dobro proučenimi predlogi zastaviti razumljive, dosegljive in strokovno podkrepljene cilje, bi se, v času priprav na konstruktivno nezaupnico, morala ukvarjati predvsem s tem problemom in ne s hinavsko prikritim ter sovražno nastrojenim ciljem odstraniti predsednika vlade s položaja. Da imam prav in je res, je dokaz, da v resnici »nova opozicija« ne razlaga in z argumenti ne utemeljuje nove (?) cilje, ampak največ pavšalno govori, da je sedanja vlada slaba, da ne uživa »anketne« podpore »mimoidočih« državljank in državljanov, da je merilo zaupanja državljanov v izvoljeno oblast število udeležencev na shodih po ulicah, vlaga »slamnate» nezaupnice s ciljem ugotoviti kolikšno podporo bi imela v Parlamentu in širi fetišizem krivdno nedokazanega suma koruptivnosti kot »zveličavni« pogoj za odstop predsednika vlade in podobna jalova zavajanja naivne javnosti.
Trdim, da sem kot »župan«, relativno velike in učinkovite občine pred škodljivim razbitjem na »vaške skupnosti«, imel opravka s pametnejšimi in prevdarnejšimi odborniki kot pa so sedanji »prvaki« opozicijskih strank. Delo in zavzetost predstavnikov ljudstva v skupščini občine za dobrobit občanov je bilo neprimerno bolj pošteno, iskreno in brez hinavskega sprenevedanja, ker so bili sposbni iskati, vključiti in sprejeti najboljše rešitve ne glede na strankarsko pripadnost. Upam, da bodo tako preudarno ravnali tudi poslanci Državnega zbora, ko bodo odločali o konstruktivni nezaupnici in ravnali po vesti za dobro nas državljanov in ne za prestižnost in dosego oblastnih ciljev strankarskih oblastiželjnih in častihlepnih »veljakov«. Zelo sem vesel in močno podpiram preudarnost ter iskreno skrb za dobro države predesnika Borisa Pahorja. S svojo izjavo, ki jo je dal za javnost 23.02.2013, je izpričal resnično skrb za dobrobit države, za poštenje, odločanje poslancev po vesti na osnovi premišljenih argumentov. To ni bila pristranska izjava ali apel ljudsvu za neko predestinirano stališče, ampak klic nam vsem k razumu in odgovornemu odločanju mimo pritlehnih interesov političnih »veljakov«, ki jim je edina skrb zrušitev »določene« osebe. Prizadevanje opozicije za zrušitev vlade in prevzem oblasti za »določen čas«, kakšna farsa, je odraz sovraštva in ne iskanja optimalnih rešitev med strankarskimi nasprotniki, ki niso sovražniki, ampak sodelavci pri iskanju najboljših rešitev. Ne dvomim, da je predsednik vlade s svojo neposredno in odkrito »grajo« marsikoga prizadel ali užalil, še prav posebno vase zaverovane domišljavce in nesposobne vsevede, vendar za to nimajo pravice svoj gnev prenašati na nas navadne državlanke in državljane in iskati zadoščenje z nepremišlenim rušenjem vlade. Naj politični nasprotnik raje uveljavljajo svoj prav z amandmaji in drugimi inštrumenti parlamentarnega odločanja, predvsem pa z zares dobrimi in premišljenimi predlogi. Naj se vrnem na nivo občine. Občani, ki so na volitvah izbirali med kandidati za občinsko skupščino, so večino kandidatov poznali osebno, in bi jih v primeru politikanskih ambicij preprosto razglasili za nepoštene in nevredne funcije odbornika s posledicami tudi po prenehanju funkcije. Čeprav trdimo, da smo mala država in se ljudje med seboj poznamo, je vendar med občinskimi in državnimi funkcionarji razlika. Med »navadnimi« ljudmi – odborniki je odgovornost in skrbnost neprimerno bolj razvita in jasno osredotočena na znane in razumljive cilje. Pri delu vase zaverovanih »politikov« v parlamentu, pa je odgovornost za… in govorica o poštenju prepogosto zgolj fasada za prepričevanje naivnih ljudi, ki ne poznajo vseh podrobnosti zakulisnega »boja«, in raje slišijo lažnive obljube in verjamejo trditvam brez strokovne utemeljitve, ker upajo, da so obljube resnične in ustvarljive brez žrtev in odpovedi. Res pomembne probleme države na področju finac in kapitala pa vplivni politiki nočejo reševati in jih prikrivajo, ker bi sicer s tem prišlo do razkritja preteklih zablod in neodgovornega ravnanja z državnim premoženjem in denarjem. Kdor pa jim nalije »čistega vina« in zahteva vzdržnost in odpoved nezasluženemu in razkritje zlorab, je za naivne ljudi nezaželjen.
Prav iz tega razloga, v primeru konstruktivne nezaupnice, ne gre za izpeljavo strokovno in jasno zastavljenih ciljev iz gospodarsko finačne krize, ampak »za kdo bo koga«. Modra beseda predsednika države prav gotovo gre v smer in podporo večji razsodnosti pri odločanju poslancev ne glede na strankarsko pripadnost.
Z menjavo vlade brez volitev, bi v bistvu dobili mačka v žaklju, ko bi »začasna« vlada lahko na račun naivnih poslancev v nespremenjeni sestavi in ne po volji volivk in volivcev na volitvah, spreminjala prioritete, opuščala sebi nevšečne ukrepe in povzročala nekaznovano zmedo zaradi nedorečenosti svojega »novega« programa, kar pa jim tako in tako ni bil cilj, ampak samo izgovor za rušitev obstoječe vlade.
Sem navaden državljan in ni umestno, da apeliram na vest izvoljenih poslancev, vem da tudi niso dolžni prisluhniti mnenju predsednika države, prosim pa jih lahko kot državljan, da ne nasedajo lažnim »prerokom« in ne potrdijo »konstruktivne« mandatarke, ker bodo s tem ustvarili samo zmedo in prevzeli odgovornost za slabe in škodljive posledice, lahkomiselno »ad hoc« sestavljenega programa. Zato pošiljam to pismo, kot odprto pismo, tudi poslancem, da se pred odločanjem zamislijo o posledicah svojih odločitev in upam, da ga bodo tudi dobili »na klop« preko e-pošte državnega zbora pred glasovanjem.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale, Aškerčeva 16
