Igor Gregori: Draga širi kulturo upanja v matično domovino

Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Predstavili so 51. Študijske dneve Draga

“Resnica ne more škoditi nikomur razen tistemu, ki se je mora bati”.
Te besede Franca Jeze, osebe, ki je vselej verjela v možnost slovenske državne suverenosti tudi v času, ko je bilo tako razmišljanje po mnenju mnogih prerano, bodo spremljale letošnje 51. Študijske dneve Draga. Pod šotorom v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah bo namreč od petka, 2., do nedelje, 4. septembra, naša slovenska narodna skupnost ponovno imela priložnost razmišljati o sodobnem slovenskem etosu in o izzivih, ki jih našemu narodnemu telesu postavljajo zdajšnji družbenopolitični premiki: in to ravno v letu, ko naša matična domovina praznuje četrtstoletno samostojnost. Ni zato naključje, da so prireditelji, to je Društvo slovenskih izobražencev, izbrali za moto debatnega foruma besede daljnovidnega misleca.

Uvodno predavanje Drage bodo v petek, 2. septembra, imeli dr. Veronika Martelanc, dr. Aleksij Kalc in p. Robin Schweiger na aktualno in žal bolečo temo priseljeništva. Na okrogli mizi bodo razglabljali o trenutnem stanju migrantskih dinamik in o možnosti razvoja prihodnjih scenarijev. S katere vrste migranti prihajamo v stik? Kako poteka njihova integracija? Ali smo s svojim odnosom do njih še vedno civiliziran narod? Z odgovori na ta vprašanja in s primerjavo migracij iz preteklosti bo na predavanju mogoče preveriti, ali se ponavljajo dinamike in napake iz zgodovine ter kam lahko vodijo.

Družina in družba, jezik in identiteta je naslov drugega predavanja Drage, ki ga bodo v soboto, 3. septembra, oblikovali mag. Martina Piko Rustja, Živa Gruden, Suzana Pertot in Martin Maver. Prireditelji želijo s to okroglo mizo preveriti koroške izkušnje, pridobljene na terenu za usidranje slovenske materinščine v novih družinah, analizirati stanje v manjšinskem prostoru v Italiji in ugotoviti, do kakšne mere se slovenščina umika redni uporabi v družini; hkrati pa tudi, kako to vpliva na padec kakovosti jezikovnega znanja pri mladih, na katerega opozarjajo šolniki. Na podlagi skupnega razmišljanja naj bi tako prišli do novih zamisli in pobud za zagotovitev prihodnosti materinščine ter proučili možnost za njihovo uresničenje.

Na sobotnem programu je tudi slovesna izročitev pete Peterlinove nagrade: prejemnika sta letos Giorgio Banchig za kulturno in prosvetno delovanje v Benečiji in zbor Fantje izpod Grmade ob 50-letnici ustanovitve. V soboto bodo obenem počastili 25-letnico Republike Slovenije s proslavo, na kateri bodo nastopili predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, sedanji kulturni minister Tršak in svetovalec predsednika republike Boštjan Žekš.

Tako kot navadno je tudi letošnji sklepni nedeljski program Drage pester.

Ob 9. uri bo kot vsako leto sveta maša, ki jo bo tokrat daroval nadškof Ivan Jurkovič, vatikanski opazovalec pri OZN v Ženevi. Slovenski vatikanski diplomat in zaradi službenih zadolženosti v pravoslavnih državah izjemen poznavalec tamkajšnjega verskega čutenja bo nato, ob 10.30, spregovoril o stanju duha v ruskem ljudstvu in o tem, kakšne silnice spodbujajo rast nove duhovnosti v razkristjanjenih množicah vzhodne Evrope. Spregovoril bo o poteh, ki jih iščeta pravoslavna pastorala in teologija, ter o ekumenskem dialogu med katolicizmom in pravoslavjem. Glede tega vprašanja so še kako pomenljive in zgovorne besede, ki jih je papež Frančišek izrekel med zgodovinskim srečanjem z moskovskim patriarhom Kirilom na Kubi: “Hodimo skupaj, smo bratje”.

Popoldansko, zadnje predavanje letošnjih Študijskih dni (z začetkom ob 16. uri) so prireditelji zaupali dr. Janku Prunku. Z njegovim razmišljanjem, ki bo izhajalo iz 25. obletnice slovenske države, se bo tako idejno sklenil tokratni idejni lok Drage. Prunkovo razglabljanje pa bo obenem priložnost za širše kritično razmišljanje o prihodnosti Evrope, ki je v svoji preteklosti od razsvetljenstva dalje vse bolj zanemarjala presežno naravo človeka: totalitaristični režimi preteklega stoletja so bili naraven rezultat tega odmika, prav tako tudi sedanja podivjana kapitalistična družba, sloneča na hlepenju po profitu. Stara celina – piše na biltenu letošnjih Študijskih dni glede Prunkovega nastopa – se iz krize lahko dvigne z novim duhovnim gibanjem, ki bi moralo sloneti na dveh temeljih, na teološkem (vera, upanje, ljubezen) in na razsvetljenskem (pamet, pravičnost, pogum in mera).

Letošnjo Drago so predstavili na tiskovnem srečanju, ki je bilo v prostorih Slovenske prosvete na Donizettijevi. Poleg vsebine septembrskega debatnega foruma je predsednik DSI Sergij Pahor spregovoril tudi o zborniku lanskih Študijskih dni, ki jih že tradicionalno izdaja založba Mladika. Dejal je, da po polstoletni zgodovini ohranja Draga izhodiščne ideje tedanjih utemeljiteljev Študijskih dni. “V teh desetletjih smo sejali upanje, da se bo vendarle kaj spremenilo. In spremenilo se je, saj je po obdobju totalitarizma vendarle zagledala luč naša samostojna Slovenija”, je povedal in dodal, da je danes cilj Drage ta, “da bi se postavila proti vse večjemu nezaupanju do slovenske države in njenih institucij, kar postavlja v nevarnost samo narodno zavest. To je kljub vsem problemom, ki jih Slovenija ima, nesprejemljivo”.

Predsednik DSI je obenem poudaril tudi to, da je danes poslanstvo Drage širjenje kulture upanja v matično domovino in njeno državotvornost.

Na tiskovnem srečanju je Neža Kravos predstavila petkov program Drage, ki bo nastal v režiji mlajših sil.

V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.