Igor Grdina: Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake

Gost nedeljskega intervjuja na TV SLO 1 bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina. osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav na dan predvajanja.

Ddr. Grdina je avtor več kot 30 znanstvenih monografij, prevedel in priredil pa je tudi številna besedila oper in operet, številna njegova dela pa so tudi prevedena.

Širše tematike razmer pred in med prvo svetovno vojno se je Grdina lotil v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo – politični mozaik 1860-1918. Sogovornik bo orisal razmere pred prvo svetovno vojno, ko so bili Slovenci med gospodarsko najhitreje razvijajočimi se narodi in za tudi najbolj izobraženi. Mobilizacija, ko je cesar poklical vojake pod orožje 26. julija 1914 je pomenila začetek nove dobe.

Avstroogrska armada je prvi neuspeh doživela v Srbiji, hud poraz že v prvih tednih vojne pa ji je zadala ruska carska vojska v Bukovini, ko je padlo tudi zelo veliko slovenskih fantov. Maja 1915 je v vojno proti AO vstopila tudi Italija, ki je napadla na Soči, s tem pa se je bojevanje z vsemi razsežnostmi vojnih grozot preneslo tudi na slovensko ozemlje. Previdnost italijanskega poveljnika Cadorne in srdita obramba, ki jo je uveljavil poveljnik avstrijske obrambe Borojević sta botrovali temu, da Italijani niso prodrli proti Ljubljani, pač pa so jih v 12 soški ofenzivi nemško-avstrijske čete premagale in potisnile do reke Pad. Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake, saj so veljali za zanesljive in relativno izobražene, vseeno pa so številni med njimi tudi prostovoljno odhajali v ujetništvo, največ so jih zajeli Rusi.

Ko je centralnim silam pojemala sapa so skušali na različne načine obrniti vojno sebi v prid. Tako so Nemci poskušali zanetiti vojno med Mehiko in ZDA, kar pa jim ni uspelo. Uspeli pa so iz vojne izločiti Rusijo. Nemci so namreč Leninu omogočili in ga plačali, da je v Rusiji začel revolucijo, da bi državo odvrnila od vojne proti Nemčiji. To se je z oktobrsko revolucijo tudi zgodilo. Vseeno pa izločitev Rusije ni rešila težkih ekonomskih razmer, ki so pestile Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta, sploh po tem, ko so v vojno na strani antante so v vojno na strani zaveznikov vstopile ZDA, ostali brez možnosti za zmago.

11. novembra 1918 je začelo veljati premirje, sledile so mirovne pogodbe s premaganimi državami, ki pa so zaradi ponižujočih pogojev v mnogočem spodbudile nove napetosti, ki so privedle do nove vojne.