Dokler bo mogoče davkoplačevalcem zaračunavati cent na cent, bo to za oblast lažje, kot pa zapolniti proračunske luknje z gospodarnejšim upravljanjem našega skupnega denarja.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se je znašel v hudih škripcih. Vlade Republike Slovenije so v zadnjih letih zapravile ves davkoplačevalski denar, on pa nima denarja niti za popravilo luknjastih cest in napol podrtih mostov. Ne preostane mu drugega kot da predlaga bencinski cent, s katerim želi zbrati okoli 100 milijonov evrov. Pri litru bencina bi vsi tisti, ki ga točimo v rezervoarje, po neuradnih podatkih plačevali okoli 5 centov. Malo? Že danes pri ceni 1,22 evra za liter bencina za samo gorivo odštejemo le dobrih 40 centov! Vse ostalo so različne dajatve, ki jih plačujemo državi.
Ker pa v tej državi ni težava le z luknjastimi cestami in napol porušenimi mostovi, država pa nima “dovolj manevrskega prostora zaradi javnofinančne konsolidacije”, kot poslušamo vsak dan, je čas, da pomagamo vsi. Predlagajmo Vladi Republike Slovenije in njenim ministrom, kako lahko z različnimi centi hitro rešijo svoje finančne zagate. Seznam bi lahko začeli z naslednjimi centi:
Policijski cent, da policistom zaradi stavke ali obubožanih materialnih sredstev ne bo treba peš na kraj dogodka, kot je najavil Radivoj Uroševič, šef sindikata, in da jim že naslednjič, ko bodo z modro lučko tekli za njegovim avtomobilom, minister Boris Koprivnikar ne bo ušel.
Logistični cent, da bomo lahko čez nekaj desetletij končno začeli graditi drugi tir z državnim, pardon, davkoplačevalskim denarjem. Bolje pozno kot nikoli.
Stanovanjski cent, pa ne za nova stanovanja mladim, ampak da bomo zaposlili več ljudi, ki bodo poskrbeli za hitrejše postopke za pridobitev vseh dovoljenj in soglasij za gradnjo. Morda pa si kdaj v življenju vsaj ti uslužbenci prislužijo dovolj denarja za stanovanje.
Investicijski cent, da bomo končno in hitro po dolgoletnih hudih naporih popravili razne cevi pri klavrno izvedenih državnih investicijah, denimo v zdravstvu.
Sestrski cent, za nujno zaposlitev več medicinskih sester v zdravstvu, ker v zdravstvu prav gotovo ni nobenega manevrskega prostora, da bi denar za njihovo zaposlitev našli kje drugje.
Čakalni cent, da čez nekaj dolgih let ne bomo čakali na rešitev sporov med Vlado in Fakinovo javno zdravstveno zavarovalnico in bomo odpravili dolge čakalne vrste v zdravstvu učinkovito in hitro.
Klinični cent, da bo oblast končno lahko najela headhunterje (natančno slovensko: kdor išče primerno osebo za (ugledno) delovno mesto in jo prepriča, da zapusti svoje trenutno delovno mesto), ki bodo zmogli najti prave osebe za vodenje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Birokratski cent, s katerim bi financirali nove uslužbence, ki bi se kot levi borili proti birokraciji v lastnih vrstah. “Ko će koga ako ne svoj svoga”, se glasi rek jugovzhodno od Slovenije in pomeni “kdo bo koga, če ne svoj svojega.”
Socialni cent. O ne, ta ni za socialno pomoč, temveč za zaposlitev več sto socialnih uslužbencev, ki jih je Slovenija v svojem izobraževalnem sistemu pripeljala do diplome, čeprav se je vedelo, da zanje ne bo delovnega mesta, ker je v socialnih službah zaposlenih že itak več kot pred leti.
Honorarni cent, pa ne za dodatke izvajalcem prekarnih oblik dela, ampak za dofinanciranje prenizkih honorarjev v visokem šolstvu. S takšnimi honorarji ob nizki plači je nemogoče preživeti!
Deficitarni cent, da si bomo, ob tako siromašnem izobraževalnem sistemu, kot ga imamo, lahko privoščili več štipendij za izobraževanje za deficitarne poklice. Za šolstvo namreč namenjamo obupno malo, samo 6,5 odstotka BDP. V EU je povprečje visokih 5 odstotkov BDP!
Raziskovalni cent, da bomo lahko financirali hobije tistih iz javnih znanstvenih in raziskovalnih ustanov, ki pravijo, da slovensko gospodarstvo ni sposobno njihovih veleizumov spraviti na trg. Ker sirote ne najdejo drugih poti, da bi svoje veleizume lahko spravili na trg.
Tehniški cent. Pa ne za dijakinje, dijake, študentke in študente, ki bi jih s tako zbranim denarjem nagradili za tehniško prakso v podjetjih, temveč za profesorice in profesorje, ki bi jih po grškem receptu spodbudili z dodatkom na plače za njihovo širitev tehniške kulture v šolah. Ki je zdaj na psu.
Vpisni cent. Ne da bomo z njim tolažili vse tiste, ki se ne morejo vpisati na željeno smer. Ampak zato, da bomo z njim plačevali plače tistim uslužbencem v šolstvu, ki bodo ob omejitvah vpisa v smeri, kjer imamo že zdaj dovolj kadrov, ostali brez dela.
Korupcijski cent, pa ne za boj proti korupciji, ampak zato, da bo oblast lahko najela moderatorja, ki bo razrešil spor v vodstvu Komisije za preprečevanje korupcije.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
