Da je Franc Klobčič kriv očitanega kaznivega dejanja, je odločil pritožbeni senat višjega sodišča, sestavljen iz sodnikov, ki so dr. Milka Noviča obsodili na 25 let zapora, ker naj bi umoril direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika.
Te dni skoraj vedno, ko je v javnosti izgovorjena beseda »Cerkev«, kot takojšnji odmev nanjo zazveni očitek zločinske pedofilije in drugih zavržnih spolnih praks njenih članov iz kleriških vrst. Položaj je popolnoma razumljiv po objavi pretresljivega poročila velike porote ameriške zvezne države Pensilvanija o velikem obsegu preteklih spolnih zlorab v tamkajšnjih škofijah, vedno novih podrobnostih o homoseksualnem in tudi pedofilskem ravnanju nekdanjega kardinala, nadškofa Theodorja McCarricka, številnih vzajemnih javnih obtožbah visokih cerkvenih dostojanstvenikov, kdo je o teh ravnanjih kaj vedel, pa kljub temu ni ukrepal ali je zločine celo zavestno prikrival, o homoseksualnih lobijih, ki so svojo kadrovsko mrežo spletli v cerkveni hierarhiji …
V takih razmerah smo praviloma le korak od vsesplošne stigmatizacije duhovnikov in posploševanja njihove krivde. In ob tem se zastavlja vprašanje: Ali lahko takšno ozračje vpliva tudi na konkretne sodne odločitve pri obravnavi pedofilskih obtožb na duhovniški račun?
Geneza primera Klopčič
Pensilvansko poročilo je bilo svetovni javnosti posredovano dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, le kakšen dan prej pa je bila slovenski javnosti posredovana vest o popolnem preobratu v sojenju nekdanjemu župniku v Preski pri Medvodah Francu Klopčiču. »Župnik za 4 leta v arest« je denimo sporočala naslovnica dnevniškega tabloida, ki je po svojih kanalih prišel do obsodilne sodbe višjega sodišča v Ljubljani, s katero je bila po pritožbi tožilstva spremenjena oprostilna sodba okrožnega sodišča iz marca lanskega leta.
Mimogrede: po naših informacijah je bila sodba napisana sredi junija, bila strankam (in brez dvoma tudi izbranim medijem) vročena nekaj tednov pozneje, publiciteto pa je dobila tik pred največjim Marijinim praznikom. Uredniki najbrž že vedo, zakaj.
A vrnimo se od časovnih okoliščin javnih objav k vsebini. Kaj smo torej doslej iz medijev izvedeli o tem sodnem primeru? Leta 2012 se je župnik Klopčič znašel v preiskavi, ker naj bi storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. To naj bi se zgodilo neugotovljenega dne v času od septembra 2004 do 30. marca 2005 v neki sobi preškega župnišča, ko naj bi spolno napadel takrat osem- oziroma devetletno deklico, ki mu je bila kot učenka verouka (menda tudi kitare) zaupana v varstvo in duhovno vzgojo. Deklica naj bi ta dogodek potisnila v podzavest, skozi sanje pa naj bi bil priklican v spomin leta 2012 v času hospitalizacije zaradi hudih psihičnih težav. Psihiatrinja je ta podatek, torej iz sanj izluščeno identifikacijo storilca posilstva, posredovala policiji in zoper Klopčiča je stekel kazenski postopek.
Obtoženi duhovnik se je od vsega začetka zagovarjal kot nedolžen in ni sprejel ponudbe tožilstva, da bi v zameno za priznanje krivde dobil dosojeno milejšo kazen. Zaradi postopka se je umaknil z župnije, že nekaj let se preživlja kot voznik kombija.
Polno sodelovanje obtoženega
Sojenje, za katero je pričakovano vladalo veliko medijsko zanimanje, je teklo za zaprtimi vrati. Obtoženi duhovnik je v polnosti sodeloval s sodiščem in naredil marsikateri korak k razjasnitvi primera na lastno pobudo, tako rekoč prostovoljno po načelu obrnjenega dokaznega bremena. Na njegovo pobudo je denimo sodišče odredilo pripravo psihiatričnega izvedenskega mnenja o njem, v katerem se je izkazalo, da ne izkazuje nikakršnih potez, ki bi ga lahko uvrstile v katero koli kategorijo osebnostno motenih oseb. Prav tako je na lastno pobudo opravil psihofiziološko preiskavo verodostojnosti svojih izjav s poligrafom. Preiskava, ki jo je opravil mednarodno uveljavljeni strokovnjak, je pokazala, da Klopčič z najvišjo stopnjo verjetnosti ne zavaja z nikalnimi odgovori na vprašanja, ali je imel spolni odnos z mladoletno veroučenko (pomenljivo: zaradi testiranja Klopčiča je bil poligrafist deležen groženj).
Ugotavljanje dejanskega stanja pri spolnih zlorabah otrok za leta nazaj je izjemno zahteven proces. Prvostopenjsko sodišče je zato izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem so bile zaslišane številne priče in sodni izvedenci. Neodvisna pričevanja so pokazala, da je bilo dejanje, kakor ga je Klopčiču očitalo tožilstvo, tako rekoč neizvedljivo: zgodilo naj bi se v prostoru, ki ne ustreza opisu nobenega prostora tedanjega župnišča, v času, ko je bilo župnišče v Preski zaradi gradnje pastoralnega centra tudi v času popoldanskega verouka polno ljudi, seveda tudi staršev, ki so prišli po otroke (med katerimi je bil tudi oškodovankin oče), pri vadbi kitare, ki je župnik dokazano ni nikoli izvajal … Izpričani so bili tudi indici o domnevnem finančnem interesu, ki bi lahko bil v ozadju celotne zgodbe.
Na podlagi teh in številnih drugih v sodnem postopku zbranih ugotovitev je višja sodnica Irena Škulj Gradišar 2. marca lani, kot smo lahko prebrali v medijih, v izreku sodbe dejala:
»Strinjam se z obtoženčevo obrambo, da je obtožnica pomanjkljiva, da dokazni postopek ni pokazal, kdaj, kje in na kakšen način naj bi se bilo zgodilo kaznivo dejanje, tožilstvo zatrjuje, da od septembra 2004 do konca marca 2005. Sodišče je zaslišalo tudi več zdravnikov in izvedencev, ki so zdravili dekle vsa leta zaradi zdravstvenih težav, ki jih je imela, saj je izhajala iz šibke socialne družine. Nobena priča ni povedala o tem, da naj bi bil deklico spolno zlorabil obtoženi. Očitno je deklica res doživela neko travmatično izkušnjo, a ni dokazov, da bi bilo to povezano z obtoženim. Za to dejanje v sodnem spisu ni dokazov, zato sem ga oprostila.«
Pritožbe
Na takšno odločitev okrožnega sodišča se je pritožila tožilka Mirjam Kline in to je, kot že zapisano, ugodilo pritožbi ter izpodbijano oprostilno sodbo junija letos spremenilo v obsodilno. Višje sodišče se ni odločilo za kakršno koli izvedbo novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov (obdolženega Klopčiča torej ni povabilo na niti eno obravnavo), temveč je opravilo le diametralno nasprotno presojo v prvostopenjskem procesu zbranih dejstev. V veliki meri se je pri tem po naših informacijah naslonilo na izvedenska mnenja, predvsem na mnenje dr. Aleša Friedla – tistega izvedenca torej, ki ga poznamo iz razvpitega »primera Radan«, ko je bil prisiljen zaradi dokazane nestrokovnosti odstopiti od lastnega izvedeniškega mnenja.
Morda je za koga zanimiva še ena »personalna« okoliščina: pritožbeni senat so sestavljali isti sodniki (TU), ki so odločali v primeru dr. Milka Noviča in ga obsodili na 25 let zapora, ker naj bi umoril direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika.
Prvi medijski zapisi o obsodilni sodbi višjega sodišča so šli v smeri, da lahko Klopčič kmalu pričakuje poziv za prestajanje kazni, da je torej njegov štiriletni »arest« tako rekoč pred vrati. Takšno namigovanje na pravnomočnost sodbe je bilo seveda napačna informacija. Ker je višje sodišče sodbo okrožnega sodišča spremenilo v škodo obtoženega, je še vedno odprta možnost pritožbe na vrhovno sodišče kot rednega pravnega sredstva. Po naših informacijah je bila pritožba v predvidenem roku tudi vložena, tako da je sedaj primer v rokah vrhovnih sodnikov.
Prispevek je bil objavljen v 37. številki Družine. Foto: Saša Despot
