Točno pred sto leti, le nekaj mesecev pred svojo smrtjo, je francoski saharski misijonar in menih Charles de Foucauld (1858 – 1916; ubili so ga puščavski roparji, za blaženega bil razglašen l. 2005) napisal za današnji čas nadvse zanimivo pismo, katerega naslovnik je bil René Bazin, pisatelj in član Francoske Akademije. Kot dober poznavalec islama v pismu med drugim razlaga o bolj notranjih vidikih muslimanske vere, bolj natančno o islamski apokaliptiki, in kako bodo ti vidiki v bodoče vplivali na odnos islama do Francije in Evrope. Vedimo, da se današnji terorizem Islamske države napaja ravno iz tovrstne apokaliptike.
Odlomek iz pisma je kratek in poučen. Iz italijanščine (povezava) sem ga prevedel Branko Cestnik.
————
Charles de Foucauld,
iz pisma Renéju Bazinu, 29. julija 1916
Menim, da, če se počasi in z milino muslimani iz naših severnoafriških imperialnih kolonij ne bodo spreobrnili, se bo dvignilo nacionalistično gibanje podobno tistemu v Turčiji. V velikih mestih se bo vzpostavila intelektualna elita, izobražena v Franciji, vendar brez francoskega duha in srca. To bo elita, ki bo izgubila islamsko vero, bo pa ohranjala njeno ime, da bo lahko preko nje vplivala na množice.
Na drugi strani pa bo množica nomadov in kmetov ostala neizobražena in oddaljena od nas, trdno zasidrana v mohamedanstvu, nagnjena k sovraštvu in preziru do Francozov, do naše religije in do naše nadoblasti, ki ni bila vedno dobra. Nacionalistična in barbarska čustva bodo zrasla v izobraženi eliti. Ko bo imela priložnost, na primer v kakšnem za Francijo težkem času, v notranjem ali zunanjem smislu, bo uporabila islam kot vzvod za dvig neizobraženih množic ter bo poskusila ustvariti neodvisni muslimanski imperij v Afriki.
Francoski imperij v Afriki – Alžirija, Maroko, Tunizija, zahodna Afrika – šteje 30 milijonov prebivalcev. Če bo mir, se lahko številka v manj kot petdesetih letih podvoji. Demografska rast bo pospremljena z velikim materialnim razvojem. Dežele bodo bogatejše, povezane bodo z železnicami, v njih bodo prebivali bojeviti in našega orožja vešči ljudje, ki jih bo vodila elita izobražena v naših šolah. Ali bomo člane te elite naučili živeti po francosko ali pa nas bodo prej ali slej spodili od tod. In edini način, da postanejo Francozi, je, da postanejo kristjani.
Ne gre za to, da jih spreobrnemo v enem dnevu, še manj, da jih spreobrnemo na silo. Temveč moramo to delati z milino, tiho, s prepričljivostjo, z zgledom, z dobro vzgojo in izobrazbo, preko bližnjih in človeško toplih stikov. To je predvsem delo za laike, ki za razliko od nas duhovnikov lahko imajo z muslimani bolj številne in bolj tesne stike.
Lahko muslimani postanejo Francozi? Izjemoma da, na splošno pa ne. Mnoge temeljne dogme islama nasprotujejo našim načelom. Pri nekaterih – mislim na liberalne muslimane, ki so izgubili vero – so prilagoditve možne. Toda pri drugih – in tu mislim na tiste, ki pričakujejo Madhija – ni nobene možnosti za dogovor. Razen liberalcev, muslimani verujejo, da bo na Sodni dan prišel Mahdi, ki bo razglasil sveto vojno za vzpostavitev islama po celem svetu, potem ko bo pokončal in si pokoril vse ne-muslimane.
Muslimani verujejo, da je islam njihov edini dom, nemuslimanskim ljudstvom pa je usojeno, da bodo premagana od njih ali od njihovih potomcev. Zanje je podrejenost njihovega naroda nekemu nemuslimanskemu narodu le začasno stanje. Njihova vera jim zagotavlja, da bodo iz spopada z Evropejci, od katerih so danes vladani, izšli kot zmagovalci. Modrost jim svetuje, naj mirno in potrpežljivo prenašajo to preizkušnjo: „Če je ptiček v kletki nemiren, izgubi peresa in si polomi krila. Če pa ostane miren, bo ob dnevu osvoboditve čil in zdrav.“
Oni lahko imajo rajši eno državo do druge. Kakor imajo rajši Francijo od Nemčije, saj nas Francoze dojemajo kot bolj krotke. S tem ali onim Francozom lahko sklenejo prijateljstvo; junaško se lahko bojujejo za Francijo – zaradi čuta in časti; lahko pokažejo bojevniškega duha, zvestobo dani besedi, podobno kot plačanci 17. in 18. stoletja. Toda praviloma, razen kakšne izjeme, dokler bodo muslimani, oni ne bodo pravi Francozi. Potrpežljivo bodo čakali Madhijev dan in takrat bodo napadli Francijo.
Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.
