Včasih kritizirajo poslovodstva gospodarskih družb, ki imajo dobiček, da imajo delavci premajhne plače. Češ, če je dobiček, bi lahko povečali tudi plače. Podobno slišimo, ko gre za državni proračun. Če ima proračun presežek, bi lahko več namenili za investicije. Tudi za socialne pomoči, za zdravstvo, za pokojnine in za vse lepe želje, ki jih politiki radi razglašajo.
V gospodarstvu je najučinkovitejši nadzorni mehanizem svobodna konkurenca. Če so delavci preslabo plačani, bodo šli delat drugam ali pa podjetju ne bo uspelo pridobiti potrebnih novih delavcev. Če je dobiček premajhen, podjetje ne bo imelo dovolj za investiranje v nove izdelke in storitve ali v širitev dejavnosti. A samo konkurenca in lastniki, ki uveljavljajo odgovornost poslovodstev, niso dovolj. Zakonodaja mora ščititi delavce, da res dobijo dogovorjeno plačilo, z zakonodajo je potrebno onemogočati monopole in kartelne dogovore in država mora poskrbeti, da se nezakonito ravnanje hitro odkrije in sankcionira.
Ko gre za državni denar in državno premoženje, ko odgovornost vladajočih lahko uveljavljajo samo volivci, je dober zakonski nadzor nad javno porabo še toliko bolj pomemben. Ker imamo v Sloveniji dolgotrajno tradicijo prelaganja obveznosti in odgovornosti na poznejši čas in kasnejše rodove, so nam v zadnji krizi naši posojilodajalci in evropski partnerji namignili, naj uveljavimo fiskalno pravilo, če želimo, da bi tudi v prihodnje slovenske javne finance obravnavali kot stabilne. V ustavo smo morali zapisati fiskalno pravilo, sprejeti zakon o fiskalnem pravilu, ki določa merila in izračune, kako se ugotavlja skladnost proračuna z ustavo, ter imenovati fiskalni svet, ki strokovno na osnovi zakona izračuna in poda mnenje o skladnosti.
Vroč kostanj fiskalnega pravila v rokah ustavnega sodišča
Fiskalni svet je ocenil, da poraba sprejetega proračuna presega omejitve, ki jih določa fiskalno pravilo, za 6o milijonov evrov. Fiskalnemu svetu pritrjujejo tudi strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi kriterijev in izračunov v zakonu o fiskalnem pravilu. Ker vlada ne kaže namer, da bi proračun popravila, sta opozicijski SDS in NSi, kot se za opozicijo spodobi, zahtevali ustavno presojo skladnosti proračuna z ustavo.
Vroč kostanj je sedaj v rokah ustavnega sodišča, ki bo zadevo prednostno obravnavalo. Če sodišče ugodi opoziciji, bo morala vlada proračun popraviti z rebalansom. Ne bo lahko, ker bo ob razsodbi za nami že skoraj pol leta potrošnje. Če pa ustavno sodišče ugotovi skladnost proračuna z ustavo, bo le razširilo časovni okvir, v katerem je potrebno znižati proračunske izdatke. Vlada se problemu ne bo mogla izogniti, le prelaga ga na naslednje leto.
Objavljeno tudi v tedniku Družina 18/2019
