F. Šušteršič, PlanetSiol: Ministrica Anja, študent Mitja, gospa Francka in njihov stari oče

Jamstvo za mlade, ki ga je pretekli teden sprejela vlada, spregleda enega ključnih problemov in se ukvarja z nekaj namišljenimi.

Pomeni nadaljevanje sedanje politike z enakimi, le nekoliko višjimi sredstvi, zato ne more prinesti resnične spremembe.

Spregledana skupina mladih

Program Jamstvo za mlade je namenjen spodbujanju zaposlovanja. Mladi so razdeljeni v dve skupini: na tiste, ki se šolajo, in one, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Prvim so namenjeni ukrepi poklicnega usmerjanja in priprave za vstop na trg dela, drugim so namenjeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja in subvencioniranja zaposlitev.

Po predpisih slovenskega trga dela mlad človek ne more hkrati spadati v obe skupini. Če je vpisan v šolo ali na fakulteto, se ne more prijaviti na zavodu kot iskalec zaposlitve. Če je prijavljen na zavodu, ne more iti na študentski servis po napotnico.

Na prvi pogled se zdi to logično. Kot bi rekli stari oče, ko bi strogo pogledali spod nasršenih obrvi: mulec naj se že enkrat odloči, ali bo hodil v šolo ali delal, oboje hkrati pač ne gre. Gospa Francka za debelim uradniškim steklom pa bi samo naveličano zavzdihnila, češ, ljubica, odloči se, kaj si, ker mi računalnik ne pusti, da bi te vpisala na dva seznama hkrati.

V resničnem svetu pa obstaja velika skupina mladih, ki ne spadajo v nobeno od teh dveh skupin in zato ne bodo deležni ukrepov iz programa, čeprav bi jih ravno tako potrebovali. Gre za mlade, ki dejansko iščejo delo, ker se ne šolajo več ali pavzirajo, vendar niso prijavljeni na zavodu, ker ne verjamejo, da bi jim zavod lahko kakorkoli pomagal.

Iznajdljivejši med njimi so tako ali drugače vpisani na kakšno šolo in delajo prek napotnic. Tem program obljublja zgolj ukrepe za oteževanje študentskega dela. Manj iznajdljivi niso vpisani nikamor in so verjetno najbolj zapostavljena skupina na trgu dela, vendar ne bodo vključeni v program, ker jih pač ni v zavodovi evidenci.

Preprosta rešitev

Obstaja dokaj preprosta rešitev problema. Ta seveda ni v tem, da oblikujemo še tretjo in četrto ciljno skupino mladih. To ne bi rešilo ničesar, le Francka bi iz obupa udarila z glavo ob šipo in vzela bolniško, stari oče pa bi ugotovil, da ne razume več tega sveta in bi žalostno odkrevsal do najbližjega bifeja. Nova birokratska pravila so vedno najslabši način boja s starimi birokratskimi pravili.

Zakaj ne bi mladim, ki delajo prek napotnic, dovolili, da se vsaj za neko omejeno obdobje prijavijo na zavodu? Seveda ne zato, da bi tam dobili finančno pomoč, ampak da bi se lahko vključili v krasne nove programe za iskanje kakovostnih delovnih mest. Če so vladni programi res tako uspešni in študentsko delo tako prekarno, kot je slišati, bi mnogi med njimi hitro našli zaposlitev, ki bi jo zgrabili z obema rokama.

In obratno, zakaj ne bi mladim, ki so prijavljeni na zavodu, dopustili, da si hkrati iščejo priložnostni zaslužek prek študentskih servisov? S tem bi dobili nekaj izkušenj in koristno porabili čas med čakanjem, da jim krasni novi vladni program omogoči bolj kakovostno zaposlitev. Študentska organizacija, štipendijski sklad ter zdravstvena in pokojninska blagajna pa se tudi ne bi zmrdovali nad dodatnimi prilivi od njihovih zaslužkov.

Saj vem, da najbrž zmajujete z glavo. Toda podobne rešitve že imamo. Brezposelni danes lahko opravljajo priložnostna dela, ne da bi bili izbrisani iz registra. Delavci, ki jim grozi kolektivna odpoved, se že pred izgubo službe lahko vključijo v programe zaposlovanja. Zakaj torej ne bi podobnih možnosti dali tudi mladim? Samo zato, ker ne spadajo v pravi predalček in ker ni uspelo javno naročilo za posodobitev računalniških programov gospe Francke?

Fantaziranje o delovnih izkušnjah

Gospa Anja, ki vodi ministrstvo, in študentje, ki se z njo pogajajo, so včasih malo podobni našim starim očetom in gospem Franckam iz sosednjega okenca. Tako že nekaj let v nedogled ponavljajo litanije o tem, da je študentsko delo slabo, ker mladim ne daje formalnih delovnih izkušenj. To verjetno pomeni, da niso vpisane v elektronsko delovno knjižico in da gospem v kadrovskih službah noben zakon ne veleva, da jih morajo upoštevati.

Več lahko preberete na PlanetSiol