Mednarodni denarni sklad (MDS) v svojem poročilu opozarja, da bi lahko emigracija mladih izobraženih delavcev iz Vzhodne Evrope vodila v začaran krog brezupne ekonomske situacije v njihovih domovinah ter nadaljnje privlačnosti bogatih zahodnoevropskih držav za mlade. Sklad ocenjuje, da je eksodus mladih iz 20 držav od Estonije na severu do Albanije na jugu prispeval k povprečnemu upadu BDP-ja držav za sedem odstotkov. V zadnjih 25 letih je vzhodni del Evrope zapustilo 20 milijonov ljudi, 80 odstotkov v smeri Zahodne Evrope. Raziskava MDS vključuje tudi Slovenijo, ki bo po ocenah Sklada zaradi pomanjkanja izobražene delovne sile še za pet odstotkov povečala zaostanek v stopnji BDP v primerjavi s povprečjem Evropske unije.
Emigracija je poleg upada izobražene delovne sile prispevala še k nižji produktivnosti, hkrati pa poročilo opozarja tudi na učinek povišanih menjalnih tečajev, s čimer so mnoge vzhodnoevropske ekonomije manj konkurenčne. Pošiljanje denarja migrantov nazaj v domovino ima po ocenah Mednarodnega denarnega sklada učinek tudi na zmanjšano stopnjo iskanja dela med prejemniki denarja iz tujine, čeprav ima tudi nekaj manj izrazitih pozitivnih učinkov (zvišano potrošnjo, več investicij).
Ni pričakovati, da bi se emigranti tudi množično vračali v svoje domovine na vzhodu. Med priporočili vzhodnoevropskim državam za zmanjšanje učinkov emigracije Sklad izpostavlja ukrepe, ki bi spodbujali vračanje migrantov, boljše vključevanje preostale delovne sile, priporoča pa tudi ukrepe Evropske unije.
