V težavah niso samo slovenske banke. Pred nekaj dnevi je iz Avstrije prišla vest, da banka Hypo Alpe Adria ponovno potrebuje finančno pomoč. Tokrat v višini milijarde evrov do konca novembra. Skupno je banka prejela že 3,8 milijarde pomoči davkoplačevalcev. Preveč zadolžene so torej tudi banke izven naših meja. Nekatere celo tako močno, da so jih mednarodni finančni trgi poimenovali »too big to fail«, torej tako velike, da ne smejo propasti. Govorimo o sistemskih bankah, katerih zneski dosegajo nepredstavljive višave. Po poročanju nemškega renomiranega finančnega časopisa Wirtschafts Woche EU že dolgo razmišlja o uvedbi enotnega finančnega sistema v evroobmočju. Verjetno bi iz Frankfurta upravljali z evropskimi sistemskimi bankami, kamor gotovo sodita naši NLB in NKBM.
S čim jamči država za prihranke?
Mednarodna bonitetna hiša Fitch ocenjuje, da bi sanacija bank v Sloveniji lahko stala 4,6 milijarde evrov. Po oceni Franceta Arharja slovenskim bankam primanjkuje 5 milijard evrov kapitala. Ocenjen proračunski prihodek proračuna znaša dobrih 8 milijard evrov. Torej bi več kot polovico davčnega prihodka Slovenije morali nameniti luknji, ki je nastala v bančnem sistemu. Pa vendar je za varčevalce na slovenskih bankah najbolj pomembno, da država jamči za njihove vloge. Postavimo si preprosto vprašanje: »S čim jamči država?«.
Osvežimo si spomin na leto 2007, ko je večino razvitih držav sveta že začenjala pestiti gospodarska kriza. Takrat so nekateri naši voditelji zagotavljali, da Slovenija ne bo čutila krize. Danes nas ne samo v Sloveniji, tudi v tujini prepričujejo, da je kriza že skoraj mimo in da svet okreva. Zakaj potem vedno nove in nove potrebe po finančni pomoči? Zakaj ZDA ne morejo prenehati s tiskanjem denarja in recimo finančni analitik Marc Faber celo napoveduje nadaljnje pospešeno tiskanje dolarja?
Denarne naložbe se bodo razvrednotile
Sanacija bančnega sistema je torej nujno potrebna v večini razvitih državah sveta. Francija recimo zahteva 20 odstotno razvrednotenje evra. Podobno je pred meseci storila recimo Kitajska ali Japonska. S tem so pocenili svojo mednarodno trgovino in seveda pripomogli k razvrednotenju svojega dolga. To je notranji interes posamezne države, nikakor pa znižanje vrednosti denarju ni v interesu tistih, ki varčujejo v denarnih naložbah. Sem sodijo bančni depoziti, obveznice in posledično pokojninski skladi, klasična življenjska zavarovanja, ipd. Si predstavljate, da varčujete 20 let in na koncu ugotovite, da ta naložba ni bila primerno zaščitena pred razvrednotenjem oziroma inflacijo? To žal denarne naložbe niso, ker temeljijo na papirju brez kritja. Takšnega denarja pa se lahko »proizvede« kolikor je v interesu držav ali centralnih bank.
S tem seveda ne želimo povedati, da varčevati ni smiselno. Varčevati moramo, sicer bomo v starosti težko preživeli. Prava oblika varčevanja nam omogoča, da svoje finančne cilje dosegamo ceneje, hitreje in pravilneje. Pomembno pa je, kako varčujemo, kakšne naložbe izbiramo in kako te naložbe reagirajo na razvrednotenje denarnih naložb, ki je pred vrati. Gospodarska kriza je najboljše obdobje za varčevanje. Žal pa je zdaj večina ljudi prestrašenih in zadržanih, zaupanja ni. V vsaki krizi se skrivajo tudi lepe priložnosti, vprašanje je le, če jih bomo pravočasno prepoznali in izkoristili.
Normal
0
21
false
false
false
SL
X-NONE
X-NONE
MicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-language:EN-US;}
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.
//
//
