Joahim in Ana sta običajno upodobljena v objemu. Zakon je objem dveh oseb in skupna pot v življenje. Oboje je potrebno: biti objet in najti skupni ritem življenja. Iskati skupen pogled, skupno vizijo, oblikovati skupen spomin, to je zakon.
V soboto, 24. julija, so na Brezje k Mariji Pomagaj poromale družine z več otroki, ki so povezane v Aninem skladu. Tja so poromale prvič v 22 letih obstoja AS, do zdaj so se največkrat zbrale v Dolenjskih toplicah.
Od enajstih naprej so se zbirale in imele čas, da se malo pogovorijo, ob pol dvanajstih pa je bila maša, ki jo je daroval minorit p. Milan Kos, predsednik upravnega odbora Ustanove Anin sklad, z njim pa je somaševal kapucin br. Primož Kovač, član nadzornega odbora AS.
Po maši sta staršem spregovorila zakonca Marinka in Aleš Čerin, in sicer sta se osredotočila na temo odvisnosti od ekranov in ekrančkov. Poudarila sta, da je treba biti pri delu z ekrani in ekrančki zelo discipliniran, saj lahko tudi odrasel človek zapade v odvisnost od tega. Otroci in mladi pa so imeli ta čas svoj program pod vodstvom animatorjev, razdeljeni so bili v tri skupine.
Po predavanju so bili udeleženci povabljeni na kosilo, v dar pa so dobili tudi knjige, ki jih je Aninemu skladu podarila celovška Mohorjeva.
Med mašo je pridigal p. Milan Kos in njegovo pridigo objavljamo v celoti
Postavimo si vprašanje, kdo sta Joahim in Ana, zakonca, ki se ju danes na srečanju tukaj, na Brezjah, spominjamo? Po izročilu sta bila iz Davidovega rodu in močna v veri. Njun zakonski odnos je bil zaznamovan s pozornostjo in dejavno ljubeznijo do drugih ljudi in do Boga. Svoje premoženje naj bi delila na tri dele: del za Boga in njegovo svetišče, drugi del za potrebe soljudi v stiski in tretji del za njuno življenje. Njuno skupno življenje ni bilo lahko. Ker sta bila dolgo brez otrok, sta bila enako kot drugi neplodni pari v judovski družbi potisnjena v manjvreden položaj. Neplodnost so nekateri imeli celo za znamenje odsotnosti Božje milosti.
Joahim in Ana sta sprejela svojo situacijo, nista bežala iz preizkušnje
Joahim in Ana svoje situacije nista razumela, sta jo pa sprejela in skušala brati duhovno. Duhovno v judovsko-krščanski tradiciji pomeni brati življenje v odnosu z Bogom, zlasti s Svetim Duhom. Pri tem jima je morda pomagal spomin na nekatere neplodne pare, po katerih je Bog posegel v zgodovino človeštva. Tako je bilo v zakonu Abrahama in Sare; podobno je bilo z rojstvom preroka Samuela in kasneje z rojstvom Janeza Krstnika.
Tudi rojstvo Marije, Odrešenikove matere, je mogoče razumeti le v luči posebnega Božjega posega v zgodovino. Božje delovanje ni nasilno, ampak je vabilo svobodni osebi. Gre za skupno delovanje, v katerem ima človek posebno nalogo. Naloga človeka je biti odprt za sprejetje. Ta naloga ni enostavna: ljudje smo navajeni, da bomo vse težave rešili sami – torej brez Boga.
Primer Joahima in Ane kaže na stisko v zakonu. Nihče, prav nihče ne more iti skozi življenje brez preizkušenj. Joahim in Ana nista bežala iz preizkušnje niti skušala odgovora najti sama, ampak sta svoj pogled uprla v Boga.
Temelj družine je zakon, kjer dva postajata eno in sta vsestransko rodovitna
Značilna upodobitev Joahima in Ane je v objemu. Zakon je objem dveh oseb in skupna pot v življenje. Oboje je potrebno: biti objet in najti skupni ritem življenja. Iskati skupen pogled, skupno vizijo, oblikovati skupen spomin, to je zakon.
Bratje in sestre, danes, ko je toliko besed o družini, je morda čas, da se spet zavemo, da je temelj družine zakon. Zlasti zakonska zveza kot zakrament. Lepota, smisel in veselje zakona je najprej v uresničenju tega, da sta dva eno – oziroma bolje, da postajata eno. Za uresničitev tega je pogosto potrebno celo življenje. Enako pomemben je drugi del: zakon je prostor rodovitnosti. Rodovitnost pa niso samo otroci – zakonci ste povabljeni, da ste rodovitni za skupnost. Končno gre tudi za to, da se napotimo na pot duhovnih očetov in mater. Gre za izzive in naloge, h katerim smo povabljeni vsi ljudje, poročeni in neporočeni.
Družine doživljajo preizkušnje, ki jih nekatere prenašajo učinkoviteje kot druge
V današnjem času se vse družine soočate z različnimi izzivi. Nekatere znate svoje močne strani uporabiti za to, da rastete in kljub vsemu dobro uspevate. Vprašajmo se, zakaj so nekatere družine bolj učinkovite od drugih in bolje pripravijo svoje člane na življenje v svetu? Leta raziskav so razkrila, da je tem družinam skupnih predvsem pet značilnosti.
Prva značilnost: člani družine so predani drug drugemu.
Vsak član je v družini upoštevan in cenjen. Družinski člani so zavezani temu, da drug drugemu pomagajo. Med njimi vlada miselnost vsi za enega, eden za vse. Na kratko povedano: so zvesti svoji družini in jo postavljajo na prednostno mesto v življenju.
Druga značilnost: člani družine si izražajo medsebojno naklonjenost.
Biti sprejet in ljubljen je ena najglobljih človekovih potreb. Vsi si želimo, da bi bil naš trud prepoznan in cenjen. Navada močnih družin je, da drug drugemu izražajo hvaležnost. Iščejo dobro v drugem in to odprto izražajo, kadar opazijo. Skupaj praznujejo svoje uspehe. V močnih družinah vlada komunikacija naklonjenosti in pohvale so pogoste.
Tretja značilnost: člani družine preživljajo čas skupaj.
Čeprav je pomembno, da skupaj preživljamo kakovosten čas, je pomembna tudi njegova količina. Močne družine počnejo stvari skupaj, in to pogosto. Uživajo v času, ki ga preživljajo skupaj. Skupaj so pri obrokih, igrajo se skupaj in delajo skupaj. Pogosto dajejo prednost družinskim aktivnostim pred zunanjimi. To obilje skupnega časa jim omogoči razvijanje številnih skupnih izkušenj in spominov, ki povezujejo in krepijo.
Četrta značilnost: člani družine razvijajo vsak svojo duhovnost.
Za mnoge družine je njihova verska skupnost nekakšna razširjena družina, ki jim daje še dodatno oporo. Duhovna povezanost lahko družini daje tudi nekakšen smisel, smer in skupen pogled na stvari. Ali kot pravi stari rek: »Družina, ki skupaj moli, ostane skupaj.«
Peta značilnost: člani družine uspešno rešujejo spore in krize.
Vse družine se soočajo s konflikti, vendar se močne družine spopadejo s težavo, ne spopadajo se pa med seboj. Konflikte rešujejo tako, da so spoštljivi do vsakega posameznega pogleda, ki ga član družine prinaša v določeno situacijo. Ko nastopi kriza, se močne družine povežejo in drug od drugega črpajo moč in podporo.
Osnova za učinkovito in močno družino je dobra komunikacija
Dobra družinska komunikacija bi lahko bila našteta kot šesta značilnost, vendar je pravzaprav osnova za vse druge. Vse družine imate vsak dan priložnost za izboljšanje družinskega življenja. In vse družine imate zraven slabih tudi svoje močne, pozitivne strani. S tem da jim dodajate nove, pa lahko svojo družino še okrepite. In prav to je tudi eden izmed glavnih namenov Aninega sklada, ustanove, katere člani ste.
Bratje in sestre, prav iz tega razloga smo danes priromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Da se s to sv. mašo Bogu zahvalimo za vse milosti v naših družinah in hkrati Marijo prosimo, naj ostaja naša priprošnjica pri Bogu, da bomo tudi v prihodnje zmogli premagovati vse težave in z veseljem uresničevali poslanstvo zakonsko-družinskega življenja. Marija Pomagaj, prosi za nas!
