Prosti spis: pismo našim politikom. Priznati moram, da od vas nisem pričakoval takih čudovitih predstav, kakor smo jih bili deležni od konstituiranja parlamenta sem. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi znani pregovor. Dobiček je tokrat imela Slovenija, ki je doživela, da so zelo različni politiki in stranke našli skupen jezik, da ne bi prepustili Državnega zbora stihiji in manipulacijam iz Barja in njegovim prepirljivim hlapcem. Sedaj vemo, da smo dobili tudi kandidata za mandatarja. Predstava je bila navdušujoča, vredna vsakega svetovnega parketa. Nekaj pameti in pripravljenosti poslušati drug drugega je zadostovalo, da ste prvega med enakimi postavili na svoje mesto in konstituirali parlament, ki je edini resnični predstavnik Suverena, slovenskega naroda. Najbogatejši poslanec, čigar lista nima večine, pa je pogorel iz poglavja spoštovanja drugače mislečega, osnovne matematike (ni znal šteti niti do 46, pa tak menedžer!) in pogajalskih sposobnosti, strateških odločitev in kar je še političnih prvin.
Bil sem navdušen nad rezultatom! Krasna lekcija parlamentarizma in politike. Minila je prva sončna sreda naše demokracije v letu 2012.
Potem je prišel vmesni teden, ko je predsednik republike izpeljal formalen krog »pogovorov« in predlagal njemu ljubega Kučanovega delfina za mandatarja. Mediji so nam navijaško kazali pogajalske skupine gor, pogajalske skupine dol. Pristiski »javnosti« so bili očitni in močni. Namen sestaviti vlado v kateri ne bi smelo biti nobenega predsednika koalicijskih partneric je bil očiten. Vsakemu opazovalcu se lahko zdi čudno, da vabiš stranke v svojo vlado, pa vsiljuješ svoje kadrovske rešitve, diktiraš pogoje in se napihuješ preko 28 glasov, ampak »pozitivcem« novinarji ne bodo postavljali neprijetnih vprašanj, kakor jih prej niso Drnovškovi LDS in ne Pahorjevi vladi. Primitivno navijaštvo na ravni nogometnih navijaških skupin.
Na drugo, spet sončno, sredo naše demokracije so nas mediji pripravljali s pravo ploho prispevkov, ki naj bi iz naših možganov izprala vsako trohico samostojnega razmišljanja in volje o drugačni alternativi kakor o vladi mesije iz balkanskih logov in mentalitet. Pa se je slovenski demokratični tabor prebudil in z lučjo razumne, premišljene in pogumne poštenosti preprečil vsako korupcijo in trgovanje z glasovi. Pahor je bil podvržen najhujšemu ponižanju, ko je moral svoj listek pokazati drugim članom stranke in le-ti drug drugemu, da so si sploh verjeli. Občudujem to pravo partijsko disciplino in sem zgrožen nad nezaupanjem nad lastnimi ljudmi! Janković ni dobil niti vseh svojih glasov, kaj šele opozicijskih, ki jim je Danilo naročal in grozil, da morajo ljubljanskemu šerifu izglasovati mandatarstvo. Pa je 42 daleč od svojih 44 in neskončno daleč od 46, ki je številka, ki jo večkratni milijonar očitno v parlamentu ne more doseči. Krasen sončen dan je pokazal, da naša politika vendarle ni za v smeti. Druga temeljita lekcija parlamentarizma je bila dana. Spet sem se veselil in silno zabaval.
Zdaj je že jasno, da se pet demokratičnih strank zmore dogovoriti. Znova smo bili priča medijskemu navijanju za propadlega mandatarja in njegove strice. Spet je pravičnik izza svojega pulta delil nauke in postal karikatura »moralne avtoritete«. Razkril se je kot pristranski govornik in iz prepričanja zagovornik metod titoizma. Jaz pa sem se spet zabaval in se veselil pokončnosti in razumnosti petih strank, kjer pogrešam šesto. Prihaja torej nova vlada, ki je nepričakovano, vlada za izhod iz krize.
Postalo pa je že jasno, da bodo polena prihajala najprejod mnenjskih voditeljev, ki jih ni nihče izbral, jih nihče ne nadzoruje in so enoumno dolgočasni, ker tako prepisujejo drug od drugega. Dnevnik ali Delo, POP TV ali AKanal, RTVSLO pod sedanjim vodstvom, da Večera ali Mladine in drugih obskurnih medijev, ki vplivajo na slovensko stvarnost niti ne omenim. Grom in strela, prave anateme že prihajajo na demokratično predlaganega mandatarja, ki je znal zbrati 50 glasov. DLGV in DeSUS pošiljajo že na smetišče zgodovine, kajti maščevanje bo temeljito in cilj je znan: uničenje teh strank, kakor so bili sposobni uničiti SNS, ZARES in LDS. Po principu iz Barja, po uporabi zavrzi in uniči. Svoj glas so začeli dvigati sindikati, ki bodo po 3 letih molka in udijanja oblasti, spet šli na ceste in vseprek stavkali. Zato srčno upam, da bo nova vlada držala skupaj in se ne bo pustila spreti in bo vztrajala v blagor naše države in demokracije.
Dela bo v naslednjih štirih letih veliko. Sposobnosti dogovarjanja in pogajanja smo državljani videli v zadnjem mesecu dovolj. Žal, nimate podpore novinarjev in medijev, kakor jo je imela kontinuitetna vlada. Zato bo težje, zato bo bolj pošteno, ker vam bodo gledali pod prste in iz muhe nenehno delali slona. Kot državljan sem vesel, da bo tako. Državljan, ki se ne bo pustil prepričati, da voli najbogatejšega poslanca in njegovo stranko brez vsebine, ampak – žal – taki nismo v večini. Zdaj je uspel »prepričati« 300.000 volivcev, po štirih letih nenehne propagande jih bo več, če ga prej ne bodo dali za zapahe, kakor so Al Caponeja. Davki, saj veste, davki.
Jutri bo izvoljen mandatar, upam, da čimprej tudi vlada, da se bo končala kadrovska in materialna škoda, ki jo delajo ministri sedanje vlade. Upam tudi, da boste pometli z imenovanji, ki so se zgodila od začetka opravljanja »tekočih poslov«, kajti to so najbolj podla in strankarska imenovanja, kar jih je. Državljani pa bomo odslej malce prikrajšani za veselje ob parlamentarnem dogajanju, ki je bilo tako pestro, prozorno, elegantno in navdušujoče kakor redko kdaj (samo primerjajte z dolgočasnostjo v mestnem svetu MOL!).
P.s.: Strokovnjakinjama za sovraštvo in strah sporočam, da se ni treba ničesar bati. Svobodo nam je prinesla slovenska pomlad in jo bo znala tudi ohraniti. Svoboda pa pomeni, da se v javni prostor vrača tista večina, ki se jo bojita ali jo sovražita. Ker nas je mnogo, mora zimska avantgarda narediti prostor, kar je za razvajene uzurpatorje oblasti težko in se zdi kakor, da jih diskriminiramo ali zapostavljamo, vendar je to le samo občutek, ki ga povzroča izguba monopola.
Foto: Državni zbor
