Dr. Dimitrij Rupel: Katera republika?

(Navidezno nadaljevanje in dejanska izčrpanost Prve republike) Danes Prve republike tako rekoč ni več. Prva znamenja njene izčrpanosti so se pojavila ob koncu leta 2007 z izvolitvijo Danila Türka za predsednika republike in z Zgaga-Šurčevo peticijo o zatiranju novinarske svobode, v začetku leta 2008 pa z objavo washingtonske depeše.

Po predvolilnem manevru z afero Patria in po zagonu tima Türk-KGB (Katarina-Gregor-Borut) v začetku leta 2009 je Prva republika dokončno zatonila. Po omalovaževanju žrtev izvensodnih pobojev, po odlikovanju Tomaža Ertla, po ustoličenju Masleše in po zapiranju udbovskih arhivov; po dveh letih Pahorjeve vlade, ki deluje v somraku Prve republike, imamo v Sloveniji resne kulturne, gospodarske, notranje- in zunanjepolitične težave, ki se na zunaj kažejo v številnih škandalih in aferah, vendar gre za:

1. kontinuiteto stare partijske države in njenih omrežij;

2. rušilni potres vrednotnega sistema, ki je bil utemeljen na kulturni raznolikosti; na sožitju/pluralizmu/kohabitaciji različnih političnih usmeritev, na človekovih pravicah, spoštovanju nacionalne identitete in osamosvojitve …;

3. popotresni val nezaupanja v politiko oziroma zasičenosti z njo;

4. usodno zgrešeno in neprimerno nacionalno kulturno, šolsko in znanstveno politiko;

5. neprepoznavno, v evropskem kontekstu irelevantno zunanjo politiko, ki koketira z neuvrščenostjo in jugoslovanstvom navidezne republike pred letom 1990;

(Rešitev: vrnitev k izvorom Prve republike in postopen prehod k Drugi/novi/drugačni republiki) Deformacije, ki so se začele leta 2004, je najprej poskušal zaustaviti Zbor za republiko. Krizo, ki je zavladala po letu 2008, lahko reši nova, druga in drugačna republika. Prinesti mora olajšanje v smislu rehabilitacije nekaterih temeljnih postulatov Prve republike. Sodelovanja iz časov pred letom 2004 ni mogoče ponoviti oziroma obuditi, mogoče pa je vzpostaviti produktivno sožitje, nove povezave političnih konceptov in strank različnih usmeritev, združevanje moči zaradi dejanskih fizičnih omejitev Slovenije. Ustavne oziroma zakonske reforme so nujno potrebne zaradi veljave pravne države in nepristranskosti pravosodja. Druga republika bo dobrodošla in sprejemljiva, če bo prinesla spremembe pri volilnem sistemu, v kulturi, na šolah in na univerzah. Druga republika mora zaustaviti drsenje v vse globljo moralno in gospodarsko krizo in v mednarodno irelevantnost.

Več: Reporter