DKPS vabi na 19. Slomškov dan na Slom in na Ponikvo

Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Slovenski katehetski urad in Župnija Ponikva organizirajo že 19. Slomškov dan, ki bo v soboto, 24. septembra 2022, na Slomu in Ponikvi.
Tradicionalno srečanje učiteljev, vzgojiteljev, katehetov, staršev, otrok in drugih ima naslov Večja je svoboda, večja je naša odgovornost. Ob 9. uri se bodo udeleženci zbrali pred rojstno hišo bl. A. M. Slomška na Slomu, sledili bodo pozdravni nagovor predsednice, župnika in duhovna misel. Ob 9.45 bo p. Branko Cestnik predaval o naslovni temi, po odmoru bo kulturni program s podelitvijo Slomškovih priznanj in naziva častni član DKPS. Ob 13. uri bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, po njej pa bo še skupno kosilo.

Kaj je Slomškov dan in zakaj ga prirejajo?

Slomškov dan je praznik učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in staršev. Namen vsakoletnega Slomškovega dneva je:
• povezovati učitelje, vzgojitelje, katehete in starše;
• moliti za blagoslov vzgojno izobraževalnega dela;
• vrednotiti pedagoško in katehetsko delo;
• približati bl. Antona Martina Slomška Slovencem;
• sprejeti njegovo držo, »da s tožbami ne bomo poboljšali sveta, ampak naj vsak v svojem stanu stori, kolikor premore, in hitro bo boljši svet«.

Vsak Slomškov dan je sestavljen iz treh delov: predavanja, akademije s podelitvijo Slomškovih priznanj in svete maše. Rdeča nit in naslov dneva sta vzeta iz modrosti našega prvega blaženega, škofa A. M. Slomška. Dan je povezovalne narave in spodbuja sodelovanje med šolo in Cerkvijo.
Katoliški učitelji smo prepričani, da lik blaženega, ki je bil narodni buditelj, duhovnik, škof, šolski nadzornik, učitelj in vzgojitelj družin in mladih, pesnik in pisatelj, predvsem pa velik človek, ki je v našem narodu utrjeval narodno zavest in poglabljal vero, spodbudno vpliva na vse Slovence, še posebej na nas, ki se ukvarjamo s pedagoškim poklicem.

Letošnji prejemniki Slomškovih priznanj

Na ta dan podelijo Slomškova priznanja in naziv častni član DKPS zaslužnim učiteljem in katehetom. Priznanja podeljujemo od leta 2005. Letos jih bodo prejeli:

Marija Prikeržnik je katehistinja v dveh koroških župnijah (Ravne na Koroškem, Kotlje). Pri katehetskem delu uporablja sodobne in inovativne pristope, ves čas posodablja učna sredstva in odkriva poti, kako otrokom in mladim približati temeljna spoznanja o veri in v njih prebuditi življenje po njej. Otroke in mlade vključuje v dejavno sodelovanje v župniji in v lokalni skupnosti.
V času pandemije covida-19 je katehetsko delo izvajala s pomočjo različnih spletnih orodij in pripravljala gradivo na spletni strani župnije za vsak razred posebej.

Anka Savelli Gaser je v Argentino odšla kot 13-letno dekle, od tam se je v Slovenijo vrnila pred nekaj dnevi.
V Argentini je sodelovala na različnih kulturnih večerih in proslavah. Za mnoge je napisala priložnostne pesmi. V zadnjih letih je komponirala. Napisala je več maš za različne zbore. Od leta 2000 do 2021 je v Prešernovi sobotni šoli poleg glasbe poučevala tudi slovensko slovnico in pravopis slovenskega jezika. Pred dvema letoma je zaradi epidemije poučevala otroke prek Zooma, sedaj pa poučuje samo manjšo skupino odraslih.

Mag. Albin Vrabič je leta 1979 na Šolskem centru Velenje postal učitelj matematike, od leta 1988 je bil ravnatelj Srednje strojne šole. Pet let je delal kot vodja posebnih oblik izobraževanja odraslih, od leta 1998 do 2018 ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja. V tem času je bil tudi predavatelj višje strokovne šole ter višji svetovalec na Centru RS za poklicno in strokovno izobraževanje.
Bil je član različnih strokovnih skupin v okviru Šolskega centra Velenje, Zavoda RS za šolstvo, Ministrstva za šolstvo, Državnega izpitnega centra, Centra RS za poklicno izobraževanje, Šole za ravnatelje, CMEPIUS idr. Njegovo delo je bilo usmerjeno v razvoj, raziskovanje, prenovo in kakovost izobraževanja.

Častni član Društva katoliških pedagogov bo postal Valentin Inzko

Naziv častni član društva pa prejme Valentin Inzko. Leta 1974 je začel delati na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Med letoma 1982 in 1986 je bil tiskovni predstavnik na avstrijskem konzulatu v Beogradu. V okviru avstrijske misije pri Združenih narodih je odšel v Mongolijo in Šrilanko. Od leta 1990 do leta 1996 je delal kot kulturni ataše v Pragi. V letih 1996–1999 je bil avstrijski veleposlanik v Bosni in Hercegovini. Leta 2005 ga je avstrijski predsednik imenoval za avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. Od marca 2009 do leta 2021 je bil sedmi visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino. Pomagal je ubraniti državo in njene ustanove pred prenosom različnih funkcij v Republiko Srbsko. Dosegel je, da tematika BiH pri OZN ni bila pozabljena. Tik pred odhodom iz Sarajeva je sprejel sklep, da se v kazenski zakonik vključi zanikanje genocida in odlikovanje vojnih zločincev za kazniva dejanja.