Lestvica najbogatejših Slovencev in podjetniška beda.
O aplikaciji “Talking Tom” smo že večkrat pisali. Zgodba o slovenskem uspehu. Vsaj ena (no, saj je nekaj takih, a kaj ko je zgodb o neuspehu še veliko več). Govoreči maček, ki na pametnih telefonih in tablicah ponavlja za uporabnikom izrečene besede, je že dalj časa svetovni hit. Njegov uspeh je v nekaj letih izstrelil ustanovitelja, zakonca Sama in Izo Login, med slovenske multimilijonarje. Na nedavno objavljeni lestvici najbogatejših v podalpski deželici sta (povsem pričakovano) zasedla prvo mesto in pri tem podrla kar nekaj rekordov. Ocenjena vrednost njunega premoženja je 617 milijonov evrov. Loginova sta 55 odstotna lastnika krovnega podjetja Outfit7, vrednost te stat-up firme je 1,1 milijarde evrov. In to je rekord: doslej nobeno zasebno podjetje, ki so ga ustanovili slovenski državljani, še ni bilo toliko vredno.
Bogate govoreče živali
Vzroki so na dlani. Talking Tom in njegovi govoreči prijateji (mačku sta “starša” podarila še več bratov in sester) so danes globalni fenomen. Logika aplikacije je zelo preprosta in nalezljivo zabavna. Uporabnik izreče nekaj besed, ki jih govoreči prijatelj nato ponovi. Pred kratkim so govoreči prijatelji presegli 2 miliijardi (!) prenosov. V svetu globalnih aplikacij se kosajo s slavnimi jeznimi ptički (Angry birds). Pa ne samo to: govoreče slovenske živali s slovenskim potnim listom so že zdavnaj postale tudi plišaste igračke za otroke, v kratkem pa jih čaka tudi veliki skok na filmska platna. Da, Talking Tom bo postal hollywoodska filmska zvezda. Skratka, jasno je, da obstaja pot do uspeha, ki sta jo zakonca Login tlakovala z zmesjo inovativnosti, zagnanosti in delavnosti. Na lestvico najbogatejših Slovencev pa se je po zaslugi poslovne ekspanzije podjetja Outfit7 uvrstilo kar nekaj ustvarjalcev priljubljene aplikacije. Na prvih 12 mestih najdemo kar 4 Outfitovce. Da, tokrat govorimo o pozitivnih plateh slovenskega gospodarstva. Sto najbogatejših Slovencev ima v mošnjičku za več kot 4 milijarde evrov, prvih dvanajst pa za 2,35 milijarde evrov. In, kar je najpomembnejše, na tej lestvici je vse več “zdravih podjetnikov”, ki so do bogastva prišli z žulji svojih rok. Največ novodobnih bogatašev je danes na področju IT tehnologije in mobilnih aplikacij. To je seveda logično, ker gre za tiste trge, ki so v daleč največjem razmahu. Vse manj pa je na tej lestvici raznih tajkunov in mešetarjev s takimi in drugačnimi vrednostnimi papirji (pa čeprav je tudi takih še vedno nekaj).
S trebuhom za kruhom
Zdaj pa k naslednji ugotovitvi. Med prvimi dvanajstimi na lestvici najbogatejših ni nikogar, ki posluje v Sloveniji. O tem bi bilo potrebno pošteno razmisliti. Prvih dvanajst podjetnikov ima svoje poslovne sedeže razkropljene po Evropi in svetu. Največkrat v državah z lažjim davčnim bremenom in v takih, ki jih poznamo (tudi) kot davčne oaze, v prvi vrsti gre za Liechtenstein in Ciper. In pri tem se (največkrat) ni mogoče izgovarjati na željo po utaji davkov ali na skrivalnice, temveč na neatraktivno slovensko poslovno okolje. Govorimo o birokraciji, govorimo o visokih davkih. Slovenija je v zadnjih letih večkrat dvignila DDV, letvica obdavčitve dela je postavljena nad 40 odstotki bruto plače. Tukaj je tudi dolžina upravnih postopkov, ki močno ovira razvoj posla. Domači trg je v Sloveniji v tem trenutku malodane na psu, kdor se odloči delati v tujini, pa se zelo pogosto tja tudi preseli. Ob vsem tem je treba v slovensko poslovno okolje vselej prišteti moteče faktorje, ki jih lahko imenujemo politični vpliv, pritiski iz ozadja ali klientelizem. Pač, kakorkoli želimo, a dejstvo je, da se teh “poslovnih disfunkcij” okoriščajo posvečeni, številni nad temi težavami omagajo, resnično zagnani podjetniki, ki ljubijo izzive, pa gredo v tujino in se tam preizkusijo. Največkrat uspešno. A tega v Sloveniji nihče ne opazi.
Na izlet iz zapora
Lepo bi bilo, da bi politika razmišljala, kako spet privabiti te podjetnike v domače okolje. Ali vsaj, ker bodo podjetniki najverjetneje ostali v tujini, kako izkoristiti njihovo znanje in ga razširiti v slovensko podjetništvo. To bi lahko prineslo izrazito dodano vrednost. A ne, tega ni. Slovenija se še vedno ukvarja s starimi grehi, ki jih ne more (ali noče) preseči. Joče se nad trpko usodo, ko ugotavlja, kako so jo hudobni tajkuni izžemali in ropali dve desetletji. Zaklinja se, da bo sedaj tega konec in da bosta zavladala red in pravna država. In to poslušamo že vsaj od leta 2009. Rezultati tega početja? Dejstvo, da za bančno luknjo, veliko 5 milijard evrov, ni še nihče odgovrjal. Ali pa to, da so Binetu Kordežu prekinili zaporno kazen, ker da “so za to bili podani razlogi”. Naj spomnimo, da je Bine Kordež neuspešno poskušal prevzeti Merkur in tako ustvaril luknjo, ki je danes ocenjena v vrednosti 450 milijonov evrov. Pa še en tak primer: prejšnji teden je bila razveljvljena dvoletna zaporna obsodba Mirku Krašovcu, nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije zaradi posla z Vegradom pri obnovi dvorca Betnava. Ivan Zidar, tajkun iz SCT, ki je bil obsojen v zadevi Čista lopata, sploh ni nikoli prestopil praga zapora. Vse bolj očitno postajajo sodišča samo še kraj brezpredmetnega blebetanja. Medtem ko Slovenci občudujejo govorečega mačka, so vse bolj talci blebetajočih mačkonov!
Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.
