Evropska Slovenija ob 10. obletnici vstopa Slovenije v zvezo NATO izpostavlja strateški pomen evroatlantskega partnerstva za varnost in stabilnost celotne Evrope. Z izpolnitvijo enega od temeljnih strateških ciljev, vstopom v NATO, je Slovenija svojim državljanom zagotovila varno in stabilno okolje za vsestranski razvoj države, okrepil se je geopolitični položaj Slovenije, povečala nacionalna varnost, s sodelovanjem v Zavezništvu so se okrepile obrambne sposobnosti naših oboroženih sil, uvedena je bila profesionalizacija Slovenske vojske, kar pa je z vidika mednarodne uveljavitve naše države najbolj ključno – Slovenija je dobila možnost, da enakovredno sodeluje pri odločanju o miru in varnosti v evroatlantskem prostoru.
Slovenija si je za vstop v NATO prizadevala zaradi skupnih vrednot, lastnih nacionalnih in strateško-varnostnih interesov ter zaradi želje po prispevanju k varnosti in stabilnosti na evropski celini. Kot je pred vstopom v Zavezništvo leta 2003 dejal sedanji predsednik republike g. Borut Pahor, je pri referendumskem odločanju šlo za »/…/ vprašanje naše politične identitete v sodobnem svetu. Gre za vprašanje, kateremu svetu želimo pripadati. Z drugim krogom širitve zveze NATO bodo v zavezništvo vključene vse srednjeevropske države. Če Slovenije ne bo med njimi, bo to pomenilo, da pripadamo nekemu drugemu svetu. Morda balkanskemu, iz katerega smo se komaj izvlekli in to celo z vojno? /…/«. Slovenci smo z dvotretjinsko večino (kar 66,08 %) odločili, da podpremo vstop v evroatlantsko družino. Članstvo v zvezi NATO Sloveniji predstavlja garant varnosti v okviru kolektivne obrambe in ji omogoča aktivno sodelovanje pri aktivnostih zagotavljanja regionalne stabilnosti in miru v mednarodni skupnosti, kar je pomembno predvsem zaradi njene lege na robu varnostno krhkega Balkana.
Slovenija kot aktivna članica Zavezništva s svojim strokovnim znanjem kvalitativno pripomore k delitvi bremen in zagotavljanju kolektivne obrambe, ki temelji na solidarnosti med članicami. Na ta način si utrjuje status varne države, kar ima pozitivne posledice tudi za gospodarsko sodelovanje z drugimi državami, tako na vojaškem kot tudi na informacijskem in znanstveno-tehnološkem področju. Današnje klasične vojaške grožnje na mejah članic zveze NATO, globalno povečevanje finančnih sredstev namenjenih vojskam v državah v razvoju ter agresivno poseganje v suverenost in teritorialno integriteto držav, ki niso del zveze, nas opominja, da je Slovenija izbrala pravo pot. Pot v ta klub najbolj razvitih in demokratičnih držav, ki si vzajemno zagotavljajo kolektivno varnost. Globalni in regionalni varnostni izzivi, vojaške grožnje v soseščini in asimetrične grožnje, kot so širjenje orožij za množično uničenje, teroristični in kibernetski napadi, nas upravičeno utrjujejo v prepričanju, da je bila odločitev za članstvo v zvezi NATO, prava odločitev.
Vir fotografije: Wikipedija
