Delo: Pogovor z Janezom Janšo

O gospodarskih in političnih dilemah aktualnega časa smo se pogovarjali s predsednikom največje opozicijske stranke, ki pravi, da bomo potrebovali približno dve leti, da si država opomore in zajame sapo – toda le, če agonijo presekamo letos, ko je še nekaj manevrskega prostora, in če Slovenija dobi novo, sposobno vlado s trdno parlamentarno večino. V nasprotnem je njegova prognoza naše prihodnosti slabša.

Morda tudi zaradi nerazčiščenih vprašanj glede polpretekle zgodovine pri nas skorajda vsaka proslava zavoljo govorov na njej nazadnje deluje kot trk dveh svetov? Ni se mogoče znebiti vtisa, da ideološka razhajanja ustvarjajo družbene negativizme, ki onemogočajo družbeni razvoj.Ne gre za to, da bi ideološka razhajanja ustvarjala družbene negativizme. Te negativizme in ideološka razhajanja ustvarjajo ljudje, ki imajo od tega korist oziroma mislijo, da jo imajo. Niso bile vse proslave doslej takšne, da bi delile. Slovenci imamo v svoji zgodovini dogodke, strnjene okrog časa osamosvojitve, ki so nas združevali, in tudi proslavljanje teh dogodkov samo po sebi Slovence združuje. Razen če kdo ne meša mednje nečesa, kar je slovenski narod v prejšnjem stoletju usodno razdelilo, kot se dogaja zdaj, ob dvajseti obletnici. Tudi ko gre za čas druge svetovne vojne, smo bili v našem mandatu sposobni organizirati proslave, ki niso delile. Leta 2005 smo denimo imeli na Mali Gori zelo dostojno proslavo ob dnevu upora, ki je Tigru uradno vrnila dotlej zvečine zanikano prvenstvo v protifašističnem boju. Takrat razen posameznih ekstremistov nihče ni imel pripomb na proslavo, bilo je bistveno drugače od tega, kar se je dogajalo ob letošnji obletnici. V razmerah, v kakršnih danes živi Slovenija, so poudarjanje ideološkega razkola, klicanje mladih pod prapore državljanske vojne ter pozivanje h grobemu obračunu s politično konkurenco še toliko bolj mimo časa. To niso stvari, ki bi jih kdorkoli, tudi če sam iskreno naivno verjame, da je bil jugoslovanski komunizem nekaj naprednega, ljudem danes pri zdravi pameti lahko ponujal kot formulo rešitve. V kolhozih, rdečih zvezdah, srpu in kladivu ter kombinatih ni izhoda iz gospodarske krize. Pozivi k ideološkemu obračunu pa vodijo v kaos in državljanski spopad, in ne v iskanje nujno potrebnega soglasja za izhod iz sedanjega stanja.

Zakaj se slovenska politika toliko ukvarja s preteklostjo? Kam bo to pripeljalo?Ne ukvarja se vsa slovenska politika na enak način s preteklostjo. Sicer se mora vsak do določene meje ukvarjati z njo, saj mnogi današnji problemi koreninijo v njej. Problem je ideološko obravnavanje preteklosti, in s tem se žal največ ukvarjajo tisti, ki imajo na svojih ramenih odgovornost za prihodnost. Zato smo tam, kjer smo. Že tretje leto zapored bomo porabili dobro četrtino proračuna več, kot zberemo prihodkov. Namesto novih delovnih mest dobivamo od vlade zakone o arhivih, ideološke kovance, proslave kot pred štiridesetimi leti, otroci v šolah pa namesto domovinske vzgoje stisnjeno pest.

Veliko govora je o tem, da je sedanja vlada slaba, da pa tudi opozicija ni prava alternativa. Kako razumete velik delež neopredeljenih in razočaranih volivcev, ki ga izkazujejo ankete, in kam uvrščate pozive po novih, svežih obrazih in strankah v slovenski politiki?O tem, kdo je alternativa, odločajo volivci, in ne tisti, ki so zavozili Slovenijo, ter njihovi botri. SDS ima v tem trenutku večjo podporo, kot jo je imela na volitvah. In v demokraciji je opozicija pač vedno alternativa. Govoriti, da ni alternative, pomeni braniti sedanjo slabo oblast. Ker če ni alternative, zakaj bi to slabo vlado sploh menjali. Tudi ankete so dovolj zgovorne in zato je ta mantra o nekih novih obrazih zgolj izraz velike zadrege tistih, ki so brezrezervno podpirali vlado, zdaj pa vidijo, da je stanje slabše kot v njihovi najhujši nočni mori. Kajti zadeve so v resnici še slabše, kot so videti, če berete časopise. Večina ljudi misli, da je vlada slaba, da pa dejansko stanje še ni tako zavoženo, da se ga ne bi dalo hitro rešiti. Resnica je, da je stanje še slabše od vlade.

Govorite o finančnih in gospodarskih kazalcih?Govorimo o vseh kazalcih družbenega razvoja, tudi o socialnih, ki so vedno posledica. Zaradi drastičnega zadolževanja situacija ljudem ni popolnoma jasna, tako kot še pred tremi leti ni bila jasna Grkom. Slovenska vlada je v tem času vsakega davkoplačevalca zadolžila za tisoče evrov, nas vse skupaj pa za več kot šest milijard. Državni dolg je danes še enkrat večji kot leta 2008. To bo enkrat treba plačati. Naslednja vlada pa bo imela zelo omejen manevrski prostor. Če bo to stanje trajalo še eno leto, še toliko manjšega. Predčasne volitve so v tem trenutku razmeroma eleganten politični izhod predvsem za vladno koalicijo, ki bo preložila težko breme, ki ga je sama ustvarila, na druga ramena. Po drugi strani pa so predčasne volitve instrument, ki skrajšuje agonijo in krizo. Če se bo ta trend namreč nadaljeval do konca rednega mandata, bo Slovenija zadolžena do zadnjih možnosti, ki jih daje evropski pakt stabilnosti in rasti.

Trenutna merjenja javnega mnenja kažejo, da SDS spet lahko postane najmočnejša politična sila v državi, najostrejši politični tekmeci pa so v bistveno bolj neugodnem položaju. Ali pričakujete, da se lahko ponovi veliki pok, podoben aferi Patria, ki bi spremenil razpoloženje javnega mnenja?Vsak dan prinaša nove dokaze, da tranzicijska levica razmišlja o tem. Tako nekako kot so Nemci konec leta 1944 sanjali o čudežnem orožju. Na tranzicijski levici so izjemno spretni pri negativni politični propagandi, tudi predvolilni, ter pri uporabi represije. Pri vodenju ekonomije oziroma pri odgovornem upravljanju države pa se ne izkažejo. Niso se nikoli in nikjer v zgodovini in se niso niti v tem mandatu. Tako da bodo verjetno poskušali uporabiti svoja najmočnejša orožja. Njihov problem je, da se je uporaba afer namesto programov že tolikokrat ponovila in da bodo ljudje poleg slepila ali nekih izmišljenih obtožb vendarle zahtevali tudi odgovore, kam bo Slovenija šla naslednja štiri leta. Pred štirimi leti jih niso terjali, ker se je zdelo, da bodo stvari potekale normalno naprej. Zdaj so videli, da ni tako in da je še kako važno, da se država upravlja odgovorno.

Več: Delo