Opazili smo dve poročili iz Dela o obiskih slovenskih delegacij v Azerbejdžanu, prvo s konca avgusta (vlada Alenke Bratušek), drugo z začetka leta (vlada Janeza Janše).
Ministra za obrambo in gospodarstvo v Azerbajdžanu
Z azerbajdžanskim političnim vrhom bosta Roman Jakič in Stanko Stepišnik »poglabljala gospodarsko sodelovanje«.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik in minister za obrambo Roman Jakič bosta na dvodnevnem obisku v Azerbajdžanu »poglabljala gospodarsko sodelovanje med državama« in »krepila dvostransko ter večstransko sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju«.
Ministra in v. d. direktor javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma Spirit Boštjan Skalar se bodo sestali z azerbajdžanskim predsednikomIlhamom Alijevim.
Stepišnik in Jakič se bosta skupaj srečala z ministrom za izredne razmere Kamaladinom Hejdarovom in ministrom za zunanje zadeveElmarjem Mamadjarovom.
Stepišnik se bo posebej srečal še z ministrom za ekonomski razvoj Šahinom Mustafajevom in z županom mesta Baku Hajibalom Abutalibovom. Pogovori bodo usmerjeni v izboljšanje blagovne menjave, tuje neposredne naložbe v Sloveniji ter področji energetike in turizma.
Jakič pa krepil dvostranske odnose še z azerbajdžanskim ministrom za obrambno industrijo Javarjem Talibom Jamalovom in ministrom za obrambo Safarjem Abijevom. Izmenjala si bosta izkušnje s področja transformacije ter razvoja obrambnega in vojaškega sistema ter glede sodelovanja oboroženih sil obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah, govorila pa bosta tudi o varnostnih razmerah po svetu in o partnerstvu Azerbajdžana z evroatlantskimi institucijami.
Avtor: Ni. Č., 29.8.2013. Več: Delo
**********
Azerbajdžan: korupcija in kratenje človekovih pravic
Na predvečer Janševega obiska se je zgodil brutalen napad na opozicijskega predsedniškega kandidata.
Slovenski premier Janez Janša je v zadnjem času obiskal številne države, ki jih vodijo ljudje s kočljivim demokratičnim ugledom. Po obisku Madžarske, Srbije, Albanije in Rusije se je zdaj odpravil še v Azerbajdžan.
Predstavniki tamkajšnjih človekoljubnih organizacij že dolgo opozarjajo na kratenje človekovih pravic, prav tako dolgo pa največja država na Kavkazu zaradi bogatih zalog nafte in zemeljskega plina ter strateške vloge v vojni proti terorizmu uživa tiho podporo Zahoda.
Nekdanji sovjetski republiki Azerbajdžanu že od leta 2003 z železno roko vlada avtoritarni predsednik Ilham Alijev, ki je na tem položaju nasledil očeta Hajdarja Alijeva. Oktobra bodo tam predsedniške volitve, ki bodo po mnenju opazovalcev enkrat za vselej dokazale, kako demokratična je pravzaprav država, ki je lani svoj s petrodolarji omogočeni blišč vsemu svetu razkazovala med tekmovanjem za popevko Evrovizije. Trenutno od tam prihajajo skrb vzbujajoče novice o nedeljskem napadu na konvoj opozicijskega predsedniškega kandidata Ise Gambarjeva, ki je svojo kandidaturo napovedal pred komaj desetimi dnevi. Napad tolpe, ki se je na člane Gambarjeve stranke Musavat spravila z jajci in kamni, je policija opazovala ne da bi ukrepala.
»To je bil očitno organiziran napad, v katerem policija ni ukrepala. Oblast mora sprožiti takojšnjo preiskavo, evropski partnerji pa morajo zahtevati pojasnila,« je odločen John Dalhuisen, direktorAmnesty International za Evropo in Srednjo Azijo. Tovrstna praksa je v Azerbajdžanu nekaj običajnega, je v lanskem intervjuju za Delova Ozadja razkrila Hadiža Ismajlova, dobitnica lanske nagrade za pogum v novinarstvu, ki jo podeljuje Mednarodna ženska medijska fundacija: »Novinarje kar naprej ugrabljajo, pretepajo … V zadnjih desetih letih je bilo po raziskavi Inštituta za medijske pravice preiskanih samo osem odstotkov zločinov proti novinarjem pri nas. Preiskali so samo primere napadov na provladne novinarje, o katerih trdijo, da so jih napadli simpatizerji opozicije, pri čemer gre pogosto za lažne trditve, ki naj bi opozicijo predstavile kot nasilno.«
Avtor: P. Frelih, 15.1.2013. Več: Delo
