Danes v glavnem stavka javni sektor, ker je pogajalska moč sindikatov v razmerju do šibkih vlad tako velika. Od industrijske revolucije dalje pogajalska moč delavcev ni bila enaka pogajalski moči delodajalcev. Delodajalci ne potrebujejo posebne koordinacije in organizacije, da zasledujejo svoj interes: imeti dolgoročno čim višje prihodke ob čim manjših stroških. Pri delavcih so interesi bolj raznoteri in si včasih med sabo tudi nasprotujejo. Višje plače lahko pomenijo tudi manj delovnih mest, boljši delovni pogoji lahko pomenijo nižjo produktivnost in slabši zaslužek. Ker je delavske interese težko usklajevati, so bila vodstva sindikalnih organizacij v zgodovini pogosto plen ozkih interesnih skupin: od mafije do poklicnih demagogov in revolucionarjev.
Danes v glavnem stavka javni sektor
V postindustrijski družbi so se razmere spremenile. Interesi delavcev in delodajalcev v proizvodnji in v tistih storitvah, ki so izpostavljene konkurenci, niso več tako vsaksebi. Vsem gre za dolgoročno preživetje in za ohranitev donosnih delovnih mest. Najbolj učinkovito sredstvo sindikalnega boja je stavka. V industrijski družbi državni uslužbenci praktično niso stavkali, saj je bila državna služba privilegij. Danes v glavnem stavka samo javni sektor. Pa ne zato, ker bi bili delavci v javnem sektorju brutalno izkoriščani, ampak zato, ker je pogajalska moč sindikatov v razmerju do šibkih vlad tako velika, da si le sindikati v javnem sektorju lahko obetajo, da bodo ne glede na gospodarske okoliščine svojim članom s stavko priborili kakšno korist.
Stavka je učinkovito sredstvo sindikalnega boja, ker nedelo delodajalcu povzroča škodo in je zato v pogajanjih v izogib še večji škodi pripravljen popuščati. Pri stavki javnega sektorja pa ni najbolj oškodovan delodajalec, ampak navadni ljudje, uporabniki javnih storitev. Ali so zadnje stavke v javnem sektorju v Sloveniji upravičene ali ne, težko sodim. Nekako se mi zdi neprimerno očitati bližnjiku, če se poteguje za višji dohodek. Menim pa, da so plačna razmerja med javnim sektorjem in gospodarstvom v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj v korist javnega sektorja. Sliko sicer nekoliko zamegljuje višja izobrazbena struktura slovenskega javnega sektorja, a tudi to se da pojasniti z dejstvom, da je pridobivanje višjih akademskih nazivov v službenem času za slovenske javne uslužbence razmeroma lahko dosegljivo.
Žal vsa ta formalna izobrazba ne prispeva kaj dosti h kakovosti storitev, ki jih uživamo državljani. Nasprotno, še bolj krepi status starejših uslužbencev, zaradi česar delo v javnem sektorju za najbolj sposobne mlade diplomante ni več zelo zanimivo.
Vir: Tednik Družina