25 let, odkar se je Zahod sprijaznil, da YU ni več. Hrvati so nam popili teran. A glavo gor: First Lady je Made in SLO!
Nekoč je za devetimi gorami in devetimi vodami, nekje bogu ritjo v Posavju, v betonskem dvorcu iz svinčenih časov in s centrifugo v kleti živela princeska.
Hči partijskega plemiča se je odločila svojo srečo poiskati v Ameriki. Tam je spoznala okroglega nepremičninskega mogotca simpatičnega videza s koruzno jazbečarsko pričesko, velikim srcem in še debelejšo denarnico.
Potem ko sta se srečno poročila, ju je Bog kmalu blagoslovil z majhnim baronom.
Po seriji nepričakovanih dogodkov so njenega moža ustoličili na knežjem kamnu v Washingtonu, kar je po vsem svetu dvignilo več medijskega prahu kot pred leti pravljična poroka princa Viljema.
Ni kaj dodati, res prvovrsten dogodek! Kravato okrog vratu, protetični nasmešek na usta in bučni aplavz! Kje so roke? Po rdeči preprogi stopa kavbojska kraljica.
Če že ni kruha, naj bodo vsaj igre!
Slovenija, sédi, 3!
Da kruha res ni dovolj, so natanko 25 let po tem, ko je Evropska skupnost priznala samostojno Slovenijo, ugotavljali nekateri sogovorci na okrogli mizi MZZ. Na tem dogodku so o Sloveniji in EU med drugimi modrovali tudi staroste slovenske državnosti kot Peterle, Rupel in Kučan.
Prepričanje sogovorcev je mogoče strniti v povzetek, da pri nas nekaj ne štima in bi se morala Slovenija malo poboljšati. Sédi, 3!
So pa zato nekateri drugi menili, da je Slovenija še kar “fejst”, da pravzaprav da “galopira” in da bi morala samo še enkrat “poleteti” kot pred četrt stoletja, ko je slovenski narod gnal “emocionalni doping” v podobi veličastne vizije neodvisnosti. Potem pa bo vse lepo in prav.
In baje je spet nastopil čas za optimizem in enotnost. Tako kot v obdobju, ko je naša deželica komaj shodila, a je že kmalu dosegla vrhunski rezultat v disciplini diplomatskih stikov. Odnose je namreč vzpostavila kar s 180 državami sveta!
Postavimo slavolok in nazdravimo s penino. To je pravi triumf! Ave, Cerar!
Več: Fokus pokus
