Ata Juncker je otročičkom zastavil pet ugank. V njih se skriva ključ za pobeg iz escape rooma evropskega nezadovoljstva.
Ata Juncker je svojim otročičkom predstavil pet ugank. V njih se morda skriva ključ za pobeg iz escape rooma evropskega nezadovoljstva. Pa si poglejmo, kaj konkretno vsebujejo njegove ponudbe, pravzaprav smernice za uspešen razvoj Evropske unije.
Po prvem scenariju je v redu že vse, kar imamo, zato spremembe sploh niso potrebne.
Po drugem je bistveno to, da lahko brez carin še naprej prodajamo Elanove smučke in Gorenjevo belo tehniko kjerkoli v okviru Schengena.
Tretji scenarij je namenjen najbolj nadobudnim in kreativnim članicam, četrti pa tistim, ki jim je blizu pravilo “langsam aber sicher” — torej malo manj naprezanja, toda kar naredimo skupaj, naj bo vrhunsko.
Po petem scenariju pa bi lahko postali nekakšne United States of Europe.
Višegrad: Najdite si novo deponijo!
Na to, da je enaka obravnava članic še kako potrebna, so nedavno opozorile države Višegrajske skupine, ki se pritožujejo nad dejstvom, da nekatera podjetja za zahodnoevropski trg proizvajajo kakovostnejše izdelke kot za vzhodnoevropskega.
Madžarska in Slovaška sta od Bruslja že zahtevali ukrepe za odpravo teh razlik. Evropska komisija se ne sme delati, kot da nič ne vidi. Vsi evropski državljani morajo biti enakopravni. Izdelki z enako blagovno znamko morajo biti enake kakovosti. Ne pa da proizvajalci za Slovaško delajo škart, za Avstrijo pa izdelke vrhunske kakovosti.
Očitno imamo še vedno prvo- in drugorazredne konzumente. V glavah proizvajalcev živil še vedno obstaja železna zavesa. Zato se je višegrajska četverica odločila za skupni nastop, tokrat v Varšavi. Krivica naj bo odpravljena na evropski ravni! Proizvajalci hrane jih že ne bodo farbali s kancerogenimi dodatki.
Takšno nepošteno ravnanje vzbuja občutek neenakopravnosti in krepi puntarskega duha. Zapostavljanju je treba enkrat za vselej narediti konec. Vzhodna Evropa ne bo smetišče zahodne podjetniške buržoazije.
Več: Fokuspokus
