Brez čudeža

Politični čudež se ni zgodil, Janševa koalicija je z včerajšnjim dnem začela razpadati skoraj natanko leto dni po svojem nastanku. Ker so razen Janševe prve pred koncem mandata razpadle že vse koalicijske vlade, na neki način celo kratkotrajna Bajukova, bi težko rekli, da se je zgodilo nekaj zares velikega in nenavadnega.

Grenak priokus

Vseeno ostaja grenak priokus. Vlada razpada v trenutku, ko je kljub številnim kratkim stikom z javnostjo začela beležiti uspehe. Zato se lahko njen nenadni polom marsikomu zdi krivičen. Seveda se ob pogledu na stranke v njej in njihove medsebojne razlike prej čudimo, kako da so pod isto streho preživele do sedaj in da so kar nekaj časa delovale složno. Po drugi strani je treba ponoviti, da se je začel razpad najbolj proti desni pomaknjene vlade, ki je v Sloveniji ta trenutek in skoraj zadnjih dvajset let možna.

Čez leta ali že čez mesece se torej ne bo dalo izogniti vprašanju, ali se ne bi dalo njene prisilne harmonije kako rešiti. Janez Janša je z vztrajanjem na položaju verjetno rešil svojo politično kariero in koristil svoji stranki, a vprašanje je, ali je bila njegova vztrajnost politično dobra tudi za državo. O hitrem jeziku Gregorja Viranta, ki se je v vsej zgodbi izkazal za pomembnega igralca, ne kaže izgubljati besed. Poleg tega je bila želja po maščevanju za to, da ni postal slovenski Obama, očitno prevelika. V Državljanski listi lahko zdaj samo upajo na hitre predčasne volitve, na katerih bodo slovenski volivci še nagradili njihovo “sredinskost” in “načelnost”. Bolj ko se bo volilni termin odmikal, manj privlačni bodo zanje in bolj se bo krepil spomin nanje kot na “sitneže”. Posebej še, če bodo vstopili v kakšno novo koalicijo pod taktirko levosredinskih sil, v kateri Virant seveda ne bo deležen medijskega ujčkanja. Podobno kot za Virantove velja za SLS, manj za Desus, katerega volilni uspeh je odvisen zgolj od predvolilnih nastopov Karla Erjavca, ne glede na prejšnje še tako čudne odločitve.

Janši je sicer v prid, da je veliko takih, ki so si želeli njegove glave, a malo tistih, ki bi želeli ali zmogli takoj sesti na vroči premierski stol. Verjetno ste opazili, kako se je v zadnjih dneh pomnožilo govorjenje o manjšinski vladi, na katero ni še prejšnji teden pomislil tako rekoč nihče.