V začetku meseca oktobra je v Ljubljani v Cankarjevem domu potekala mednarodna konferenca organizacije FIAPAC. Ta povezuje ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s področjem kontracepcije in splava. V oči me je zbodla organizacija, predvsem njeno ime, ki je med drugimi sponzorirala kongres. To je organizacija Catholics for Choice (Katoličani za izbiro). Ime je v meni vzbudilo čudne občutke neusklajenosti in hkrati spomnilo na neke znane težnje, kar me je spodbudilo k pisanju članka.
Kdo so Catholics for Choice?
Catholics for Choice povezujejo ljudi, ki se sami štejejo za katoličane, hkrati pa zagovarjajo Cerkvi nasprotujoča stališča glede spolnosti in posredovanja življenja.
Ob poizvedovanju o tej organizaciji sem odkrila nekaj zanimivih teženj teh ljudi: Krst je tisti, ki te določi za katoličana, a v življenju imaš pravico, da svoje razmišljanje in vest oblikuješ po svojem spoznanju. Spotikajo se ob to, da Cerkev dovoljuje le spolnost, ki je odprta življenju, saj naj bi po njihovem mnenju bili katoličani zato zelo prikrajšani za užitek. Katoličani za izbiro zato stremijo k temu, da podpirajo ženske, da se svobodno odločajo o svoji spolnosti in “reproduktivnem zdravju”.
Skozi moje oči so to ljudje, ki želijo ohraniti katoliško dobroto, a na svoj način mislijo, da želijo ljudem več dobrote kot Bog.
Spoznanje Cerkvene hierarhije in spoznanje posameznika
Nasprotovanje učenju, ki ga podaja hierarhija Cerkve, utemeljujejo z izgovorom, da delajo po svoji vesti, po svojem spoznanju. Dobro je, da se človek tudi sam sprašuje in išče prave odgovore. Ne da sledi le zunanjim usmeritvam, temveč išče tudi to, kar je skrito v njem, s tem ko prepoznava svoje težnje, čustva in razvija svoj razum.
Zdi se mi, da se tako kot v družbi tudi v vsakem posamezniku odvija boj, kjer se borita dve fronti: sebičnost nasproti tistemu hrepenenju, ki ga je v nas položil Bog. In področje spolnosti, ki je zelo intimno in občutljivo, je pogosto bojno polje teh dveh front. Človekovo iskanje na tem področju je lahko polno bojev, padcev in upiranja, ali pa iskrenega iskanja in tudi zmag. Cerkveno učenje pa je lahko napisano in posredovano zelo formalistično in hladno, ali pa občutljivo in globoko. V vsakem primeru pa enako uči o resnici.
Katoličani in življenje
Ob prebiranju stališč in prizadevanj organizacije Catholics for Choice bi lahko potegnili vzporednice s katerokoli organizacijo, ki se pod besedo »za izbiro« bori za pravico do splava in promovira kontracepcijo. Če si dovolim s svojimi besedami interpretirati njihove sanje, si predstavljajo, da ustvarjajo krasen svet, kjer bodo vsi stremeli k temu, da se bodo rodili le načrtovani ljudje, vsi ostali pa skrito odstranjeni in pri tem ne bo nihče trpel zaradi pomanjkanja spolnega užitka. Ne vem pa, če so Catholics for Choice ozaveščeni, da te težnje in prizadevanja izničijo prvo besedo njihovega imena. Biti katoličan pomeni verjeti v Boga, ki je ljubezen, ki je postal človek in ki se poistoveti z vsakim najmanjšim, predvsem s tistim, ki trpi. Se pravi tudi s tistim, ki je žrtev »reproduktivne pravice«. Pomeni verjeti v to, da Bog po svoji ljubezni daje življenje in si prizadevati, da so okoliščine spočetja tega otroka kar se da podobne tej Božji ljubezni. Pomeni, biti hvaležen za užitek, a ga ne postavljati na mesto tistega, ki ga je dal.
Biti katoličan, biti popoln?
Je torej katoličan lahko le tisti, ki je sam v vsem popoln? Ki si nikoli ne postavlja dvomov in le pohlevno sledi avtoriteti ter živi svetniško življenje? Če bi mislila tako, ne bi upala napisati tega članka. K sreči je naš Bog tudi Bog, ki odpušča.
