… zaradi zbornosti, zaradi Boga
Ob prvi obletnici izvolitve papeža Frančiška
Leto dni po konklavu, na katerem je bil Jorge Mario Bergoglio izvoljen za papeža, zaznavamo »učinek Frančišek«. V Italiji se je povečala udeležba vernikov pri obredih, več je tudi spovedi. O tem je sociolog religije Massimo Introvigne že v jeseni napisal knjigo. V Španiji podatki rednega merjenja javnega mnenja kažejo, da po enem letu za slabih tri odstotke več Špancev hodi ob nedeljah k maši, za slab odstotek več pa se jih deklarira za katoličane. Iz Argentine poročajo o večjem številu prostovoljcev na župnijah in rahlem povečanju števila kandidatov za duhovne poklice.
»Učinek Frančišek« je na delu tudi pri nas. Za razliko od Italije in Španije ga ne merimo v poskokih v pastoralni in bogoslužni statistiki, za katero velja, da še vedno pada. Za razliko od ZDA in Argentine, kjer se »učinek Frančišek« vidi tudi v hitrih škofovskih imenovanjih, Slovenija na nova nadškofa še čaka. »Učinek Frančišek« pri nas merimo v navdušenju, ki ga papež žanje, in v ugledu, ki ga uživa. Simpatija do papeža, ki se naznanja tudi na naslovnicah tradicionalno antiklerikalnih revij, je ena redkih točk, ki nas poleg naših športnikov ta čas združujejo.
Papež je pač papež. Katoličani mu sledimo že zaradi njegove petrinske službe. Če se z besedami in gestami tudi osebno dotakne src, mu sledimo toliko bolj. Če gre pri tem iz ustaljenega protokola, če se nekako iztrga iz stoletnega papeškega blišča in »sestopi« k preprostim ljudem, vzbuja tudi zunaj Cerkve dodatno navdušenje.
Novinarji radi poročajo, kot da je Frančišek prvi papež, ki »sestopa« iz sijaja. To ni res. Janez XXXII. je bil že s svojo pojavo bolj eden izmed nas malih ljudi kot nekdo z zlatega dvora. Pavel VI. je ukinil nosila za papeža ter newyorškemu Metropolitanskemu muzeju prodal tiaro, izkupiček pa dal za uboge. Janez Pavel II. se je že pri maši svojega ustoličenja, 22. oktobra 1978, iztrgal iz liturgične procesije, šel proti množici ter ji preroško mahal s križem. Benedikt XVI. je bil prvi papež po letu 1294, ki je odstopil. To je bil popolni prelom vzvišenega papeškega protokola. Po simbolni moči, čustvenem naboju in dolgoročnih posledicah je presegel vse naštete oblike papeških »sestopanj«. Ni pretirano reči, kot je zapisal ugledni vatikanist Andrea Tornielli, da je polovica »učinka Frančišek« pravzaprav narejena iz »učinka Benedikt«.
Sestopanje papeža iz sijaja lastne službe je pod Frančiškom dobilo »tehnično« ime: reče se mu »spreobrnjenje papeštva«.
Več lahko preberete v Družini.
