Italijanski časopis Corriere della sera danes (5.3.2014, Pepelnica) ponuja v branje intervju s papežem Frančiškom. Prevajam nekaj Frančiškovih poudarkov.
O Benediktu XVI.:
Njegova modrost je Božji dar. Nekdo je hotel, da bi se umaknil v neko benediktinsko opatijo daleč od Vatikana. Jaz sem pomislil na stare starše in njihovo modrost. Njihovi nasveti dajo moč družini. Ne zaslužijo si, da bi končali v domu za starejše občane.
O programu prenove Cerkve:
Marca lani nisem imel nobenega načrta za spremembe v Cerkvi. Nisem pričakoval, če se tako izrazim, te preselitve v drugo škofijo. Cerkev sem začel voditi tako, da sem poskušal udejaniti, kar je prišlo na dan v razpravah med kardinali v raznih kongregacijah. Pri svojem načinu delovanja pričakujem, da me Gospod navdihne.
O „frančiškomaniji“:
Všeč mi je biti z ljudmi, s trpečimi, iti na župnije. Ideološke interpretacije in nekakšna mitologija o papežu Frančišku mi ni všeč. Ko se je, na primer, reklo, da gre ponoči ven in da na cesti Ottaviano deli hrano brezdomcem. Kaj takega mi ni nikoli prišlo na misel. Sigmund Freud je dejal, če se ne motim, da je v vsaki idealizaciji že nekaj agresije.
O tem, če ga je prizadelo, da so ga zlasti nekateri Američani označili za marksista:
Niti najmanj. Nikoli se nisem strinjal z marksistično ideologijo, saj nima prav. Poznal pa sem mnoge dobre osebe, ki so bile po prepričanju marksisti.
O pedofilskih škandalih:
Primeri zlorab so strašni, saj puščajo globoke rane. Benedikt XVI. je bil zelo pogumen in je odprl pot. Cerkev je na tej poti veliko storila. Morda več kot vsi ostali. Statistike o pojavu nasilja nad otroci jemljejo sapo, pokažejo pa tudi, da se velika večina zlorab zgodi v družinskem okolju in v okolju soseščine. Katoliška Cerkev je morda edina javna institucija, ki se je odzvala s transparentnostjo in odgovornostjo. Nihče drug ni storil več. Pa vendar je Cerkev edina, ki jo napadajo.
Več lahko preberete na blogu Branka Cestnika.
