Jože Dežman 
Leta 2006 sem zapisal, da je bil »sistem ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil (SORRI) ideološki mehanizem, ki je s kultnimi obrazci prikrival zločine in neuspehe Komunistične partije/Zveze komunistov Slovenije/Jugoslavije. /…/ V raziskavi SORRI odkrivamo antropološko … Beri dalje
Spoštovani gospod predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske … Beri dalje
Spoštovana kandidatka dr. Nataša Pirc Musar, bili ste prisotni na prireditvi na Sv. Urhu. Čeprav naj bi bila to komemoracija, spoštljiv poklon žrtvam, jo je g. Zoran Jankovič izkoristil za izražanje skrajnih, do demokracije in svetosti mrtvih sovražnih stališč.
Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico … Beri dalje
Komisija Vlade RS skuša že več let doseči vsebinsko in delovno sodelovanje z MO Ljubljana. V MO Ljubljana dosledno spregledujejo določbo 4. člena Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, kjer je med pristojnostmi Komisije … Beri dalje
Teritorialna obramba RS je sledila ukazom Vlade RS, ki jo je vodil Lojze Peterle, neizbrisno pa so jo s svojim vodenjem in nastopanje zaznamovali ministri Janez Janša, Igor Bavčar in Jelko Kacin. Čas bi bil, da bi tudi v določenih veteranskih vrstah teh nekaj osnovnih dejstev dojeli in sprejeli.
Gospod Masleša, ali bi bil Edo Brajnik, če bi bil še živ, sojen zaradi teh zločinov, ki jih je priznal? Če nemi in šibko pismeni Masleša ne bi odgovoril, pa upam, da lahko nanju odgovorijo drugi slovenski pravniki in seveda tudi vsak izmed nas.
Masleša in njegovi številni sodelavci bi morali flagrantne kršitve mednarodnega prava na meji, ki so jim bili priča, kazensko preganjati s pravnimi sredstvi.
Rdeče psihiatre druži to, da ne Miloš Kobal ne Kostnapfel ne Kanoni niso zmogli sočutja od žrtev stalinističnega terorja v Sloveniji in njihovih diskriminiranih, segregiranih in stigmatiziranih svojcev. Žal, ostali so zavezani tabujem titoizma.
Društvo Demos na Kamniškem, ki je izdalo zbornik Demos na Domžalskem, je s svojimi dosežki svetilnik, po katerem bi si morali vzeti mero vsi, ki dvomijo o umestnosti nadaljnjih prizadevanj in investicij v ureditev muzeja slovenske osvoboditve in osamosvojitve.
Joco Žnidaršič je tudi spodobno vprašal novo slovensko oblast – prek Ludvika Toplaka Franceta Bučarja – kakšno slovensko zastavo naj fotografirajo na Triglavu. In so nastale imenitne fotografije slovenske trobojnice brez zvezde.
Oman je poudarjal svojo katoliško vero. Ob aretaciji Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla ga je loški kaplan vprašal, ali se boji: »Gospod Slavko, danes je četrtek, v nedeljo bom šel na Brezje, bom šel k spovedi, potem bom pa na vse pripravljen.« Res je storil tako.
Nastanek nove države Republike Slovenije pred 30 leti suhoparno ni pomenil samo pravno formalnega akta razglasitve, ki mu je sledila vojaška obramba in po treh mesecih moratorija na osamosvojitvene procese, jeseni 1991 tudi dejanska monetarna, gospodarska, politična in mednarodna osamosvojitev ter posledično priznanje in vstop v globalne integracije. Z novo državo Republiko Slovenijo je prišlo veliko stvari, ki se danes zdijo skoraj samoumevne.
Franc Čebulj po merilih »družbeno politične primernosti« ne bi smel zasedati vidnejših položajev v komunistični družbi. Zato je njegov samorastniški vzpon v Republiki Sloveniji dokaz, da je demokratična država svojim državljanom, ki so bili v samoupravnem socializmu diskriminirani, segregirani in stigmatizirani, omogočila kariero, ki je bila prej nemogoča.
Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna.
Izidor Rejc je bil nadvse uspešen direktor med letoma 1966 in 1975. Alpina je bliskovito rasla, tudi njena trgovska mreža. Po ideje so šli k znanim francoskim imenom. Leta 1975 so komunisti povedali, da ni več primeren. Odšel je v Mercator in tam zasedal več direktorskih položajev.
Vitomir Gros je s svojimi parlamentarnimi nastopi vzbujal veliko pozornosti. Najbolj je odmevalo njegovo razdeljevanje banan, ko je bila na dnevnem redu kandidatura Marka Voljča za novega mandatarja slovenske vlade.
Če Janša očita Bizjaku, da je igral proti njemu, Bizjak nakazuje, da je z Depalo vasjo Janša dobil odskočno desko za boljše volilne uspehe svoje stranke …
Jožica Puhar sodi med tiste redke vrhunske slovenske politike in diplomate, ki jih odlikujejo predvsem dobri rezultati poštenega dela. Tudi zaradi tega zasluži častno mesto med ustvarjalci Republike Slovenije. Rodni Kranj je še ni počastil!
Kacin je eden redkih politikov Liberalne demokracije, ki je politično preživel potop stranke. Po treh desetletjih se je spomladi 2020 ponovno vrnil v slovensko javnost in vstopil skozi glavna vrata. Kot vladni govorec je obveščal Slovence o ukrepih v izrednih razmerah zaradi pandemije, pomaga nam pri cepljenju. Naj ne bo manj uspešen kot pred tridesetimi leti!