Ivan Oman v času Titovega pogreba vozil gnoj na njive

Oman je poudarjal svojo katoliško vero. Ob aretaciji Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla ga je loški kaplan vprašal, ali se boji: »Gospod Slavko, danes je četrtek, v nedeljo bom šel na Brezje, bom šel k spovedi, potem bom pa na vse pripravljen.« Res je storil tako.

V Muzeju novejše zgodovine odprli razstavo Republika Slovenija 30 let

Nastanek nove države Republike Slovenije pred 30 leti suhoparno ni pomenil samo pravno formalnega akta razglasitve, ki mu je sledila vojaška obramba in po treh mesecih moratorija na osamosvojitvene procese, jeseni 1991 tudi dejanska monetarna, gospodarska, politična in mednarodna osamosvojitev ter posledično priznanje in vstop v globalne integracije. Z novo državo Republiko Slovenijo je prišlo veliko stvari, ki se danes zdijo skoraj samoumevne.

Franc Čebulj – samorastnik, človek mnogih talentov

Franc Čebulj po merilih »družbeno politične primernosti« ne bi smel zasedati vidnejših položajev v komunistični družbi. Zato je njegov samorastniški vzpon v Republiki Sloveniji dokaz, da je demokratična država svojim državljanom, ki so bili v samoupravnem socializmu diskriminirani, segregirani in stigmatizirani, omogočila kariero, ki je bila prej nemogoča.

Jože Dežman pisal ponosnemu nasledniku komunistov

Marko Koprivc naj neha opletati z lažnivimi in vsebinsko praznimi oznakami »kolaboracije«, »osvobodilne fronte«, ampak se posveti vprašanjem, ki so pred praznovanjem 30-letnice Republike Slovenije vsebinsko zanimiva in pomembna.

Izidor Rejc res lahko reče: »V vsaki stvari je kaj dobrega.«

Izidor Rejc je bil nadvse uspešen direktor med letoma 1966 in 1975. Alpina je bliskovito rasla, tudi njena trgovska mreža. Po ideje so šli k znanim francoskim imenom. Leta 1975 so komunisti povedali, da ni več primeren. Odšel je v Mercator in tam zasedal več direktorskih položajev.

Jelko Kacin eden redkih politikov LDS, ki je politično preživel potop stranke

Kacin je eden redkih politikov Liberalne demokracije, ki je politično preživel potop stranke. Po treh desetletjih se je spomladi 2020 ponovno vrnil v slovensko javnost in vstopil skozi glavna vrata. Kot vladni govorec je obveščal Slovence o ukrepih v izrednih razmerah zaradi pandemije, pomaga nam pri cepljenju. Naj ne bo manj uspešen kot pred tridesetimi leti!

Rudi Šeligo je rušil temelje titoističnih tabujev

Z demokratičnimi volitvami »ni prišlo niti do očiščenja in zato tudi ne do pomlajenja«. Slovenske ustanove tega niso zmogle. Namesto tega »smo vsaj pri televiziji, ki je bila leta in leta najodločnejša cokla družbenega in kulturnega razvoja, doživeli pravo nasprotje: tamkajšnji partijski šefi so zavreščali in se hrupno kot horda fanatičnih varnostnikov postavili v bran minulega realsocializma«.

Spomenka Hribar ustavlja desnico in Janeza Janšo

Spomenka Hribar je pomembno sooblikovala slovenski prehod v demokracijo in samostojnost, bi pa bilo bolje zanjo in še za marsikoga, če bi, razen svoje iskrene volje po uveljavljanju svojega totalnega prav upoštevala strokovne standarde, ki so bili doseženi na področjih, v katera se spušča. Če bi včasih pomislila, preden začne streljati …

Peter Jambrek je bil v žarišču priprav besedil za slovensko ustavo 

Delež v slovenski pomladi in rojevanju demokratične in samostojne Slovenije Jambreka uvršča med slovenske ustavodajalce, ustanovne očete. Bil je v žarišču priprav besedil za slovensko ustavo in koordinator strokovne skupine za pripravo delovnega besedila osnutka ustave Republike Slovenije (1990–1991). Sodeloval je v javnih razpravah in ključnih dogajanjih v Demosu.

France Bučar je vedno iskal nov pogled, nov razvoj

France Bučar je bil na čelu bučarjev, ki so bili v komunistični partiji, pa so jih iz nje izgnali ali so ji sami dali košarico. Ni jih bilo malo: Jože Pučnik, Janez Janša, Spomenka Hribar, Peter Jambrek, Dimitrij Rupel … Še več je bilo takih, ki niso bili nikoli v partiji, jih je pa proti partiji obrnilo revolucionarno nasilje in titoistični apartheid. In vsi ti bučarji so z zavezniki ustvarili novo, demokratično Slovenijo. V grozo kučanov, ki jim je država le zato, da lahko hranijo svoje totalitarne apetite.

Tito deseti na seznamu množičnih morilcev

Pirjevec ne omenja policijske države z enim vohljačem na sto prebivalcev

Za statističnim podatki, ki so predstavljeni v prispevku, so umorjeni, zlorabljeni, izgubljena tisočletja življenja v zaporih, taboriščih, na prisilnem delu, izgubljene kariere, osebni zlomi, permanentno diskriminiranje, segregiranje, stigmatiziranje … Tako v stalinistični kot samoupravni fazi titoizma. Kar pa je Pirjevec v Partizanih spregledal …

O 1.000 evrov povprečne pokojnine, ki jo je obljubljal Karl Erjavec, ni ne duha ne sluha.

Karel Erjavec, ali so bili vaš stari oče, njegov brat in vaš stric »sodelavci fašizma in nacizma«

Med vnuki Karla Erjavca, ki so ga umorili partizani, je tudi Karel Erjavec, kandidat za predsednika DESUS, ki v predvolilni kampanji poudarja, da je »stranka DeSUS ideološka stranka tudi zato, ker brani pridobitve narodno osvobodilne borbe in, ker nikoli ne bomo dovolili, da bi se spreminjala zgodovina v tem smislu, da so sodelavci fašizma in nacizma odigrali pozitivno vlogo v drugi svetovni vojni.«

Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne

Izhodišče za spletno objavo Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je več kot 40 let raziskovalnega, javnega, dialoškega delovanja pri raziskovanju žrtev 1. in 2. svetovne vojne ter spomina nanje.

Motiv za sprehod skozi različne položaje, v katerih so slovenske žrtve 1. in 2. svetovne vojne in tujci, smrtne žrtve obeh vojn v Sloveniji, je spoznanje o tem, kako oddaljena in obenem v dovolj podobnem položaju je Slovenija v primerjavi z Zahodom.

Opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Slovenci nismo imeli države, ki bi pri urejanju slovenskega mesta mrtvih sledila vzorcem raziskovanja, urejanja vojnih grobov, pokopališče, grobišč, ki so ga razvile zahodne demokracije zlasti po prvi svetovni vojni. Pred tridesetletnico Republike Slovenije je zato lepa priložnost za vzpostavitev slovenskega mesta mrtvih kot pomembnega temelja slovenske državnosti.

V projekciji Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Spletna objava Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je še v nastajanju, za vas prosimo za razumevanje pri tehničnih in izgovorjenih škratih. Prava tako vas prosimo, da vprašanja, dopolnitve, popravke pošljete na naslov: [email protected] oz. dr. Jožetu Dežmanu v Gorenjski muzej.