Janez Mihovec V zatrepu doline Kokre Košuta je dvanajst kilometrov dolg greben, ki se vleče po avstrijsko-slovenski meji v smeri od vzhoda proti zahoda. Številni ga poznamo planinskem domu na Kofcah, vendar pa ponuja še dosti … Beri dalje
Tik za ostanki nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj ostro na desno zavije makadamska cesta. Vsi tisti, ki se v Avstrijo vozimo skozi predor komajda vemo, da je pred njegovim odprtjem stoletja stara cesta vodila preko visokega … Beri dalje
Sankanje je krasna stvar. Poznati je potrebno le pravi kraj in imeti pravo vreme in avantura se lahko prične. Zavijemo v Selško doline vse do odcepa proti Staremu vrhu v dolino Leše. Prečkamo Selško Soro … Beri dalje
Dolino za Storžičem, Kriško goro in Tolstim vrhom v Tržiču zlahka zgrešimo. Nekdaj je v ta senčnat svet drsel ledenik izpod Storžiča. Danes pa je to prostrana dolina. V zatrepu doline se asfaltirana cesta konča, … Beri dalje
Jezersko je košček Koroške ob zgornjem toku Kokre. Zaradi slabih prometnih povezav je bil stoletja do izoliran svet. Če je že imel kakšne prometne povezave so bile to tiste s Celovško kotlino preko Jezerskega sedla. … Beri dalje
1. del: Atos – duša bizantinskega sveta I. 2.dan Noč prinese deževje in jutro je mokro in mrko. Ta dan obljublja Hilandar, srbski samostan in ni sile, ki bi mi ga vzela. Ustanovil ga je … Beri dalje
Razmajan avtobus, šoferjev prostor natlačen s križi in podobicami, vsiljiva glasba in ozka cesta, ki vodi skozi Halkidiki. Po treh urah vožnje iz Soluna pa se odpre z grička pogled na morje in na hribovit polotok. … Beri dalje
Sprehod nad eno najlepših dolin Vhod v Selško dolino ne obljublja kaj posebnega. Zapira jo mogočna kopa Lubnika in vse skupaj že na prvi pogled izgleda zelo ozko. Višje gori pa se svet spremeni. Temačne … Beri dalje
Zgodba o pozabljenem sveta preteklosti, ki živi v sedanjosti Zgodba se je začela v tridesetih letih prvega stoletja našega štetja v Antiohiji. V kozmopolitskem mestu današnje južne Turčije so prvikrat prepoznali kristjane kot nekaj novega, … Beri dalje
Slikovita vas s taborom V Vipavski dolini so naravne meje ostre. Dno doline je iz rodovitnega fliša in tako prepredena z vrtovi, njivami in sadovnjaki. Le nekaj korakov stran se strmo dvignejo pobočja Trnovskega gozda. … Beri dalje
Poznoantični čas je na področje današnje Slovenije prinesel velike spremembe. Več stoletno obdobje miru in blagostanja se je bližalo koncu. Rimske vzhodne meje so popustile in proti zahodu so se začela valiti ljudstva, katere so … Beri dalje
Šestnajsto stoletje so nestorijanci pričakali nevarno oslabljeni. Velik del duhovnikov so pobili. Zlomili so jim ekonomske temelje, na katerih so živeli. Zaradi neznosnih davkov so bili predvsem revnejši sloji prisiljeni, da so prevzeli islam. Nestorijanci … Beri dalje
Zakladnica starodavnih fresk Visoko v pobočju Velike Planine že od daleč opazimo gručo stavb. Pravi pravcati zaselek sestavljata dve cerkvi in med njima nekdanja mežnarija. Na robu Kamniško-Savinjskih Alp tvorijo enega najlepših znamenitosti Slovenije. Zapeljati … Beri dalje
V enem samem stoletju so muslimanske vojske pridirjale iz zakotja Arabskega polotoka tja do južne Francije, do vrat Bizanca in do same Indije. Nekdanji divji nomadski konjeniki so prav hitro prevzeli navade bolj civiliziranega okolja. … Beri dalje
Že v 1. stoletju so apostoli in njihovi učenci delovali v Mezopotamiji in Perziji. Se pravi v današnjem Kurdistanu, Iraku in Iranu. Za začetnika krščanstva v teh deželah velja apostol Tadej. Značilnost krščanstva teh krajev … Beri dalje
V zimskih mesecih je Zgornja Savinjska dolina, ena sama velika temna senca. Sonce v dno doline nima prav nikakršnega dostopa. Nad Lučami cesta zavije ostro na levo in sence se v Robanovem kotu le še … Beri dalje
Sneg je konec lanskega leta pobelil celo Slovenijo in gore spremenil v snežno pravljico. Oživela so smučišča in v prej samotne kraje se je naselil vrvež. Ena izmed smučarski prog smučišča Vogel teče prav preko … Beri dalje
Po planoti oviti v legendo V davnih časih so na bližnjem Rogatcu planini živele vile. Svetovale so kmetom kako živeti in obdelovati zemljo. Najrajši pa so obiskovale pastirje, ki so po teh krajih pasli ovce. … Beri dalje
Zimski vzpon na zasavski Triglav (1220 m) V dnevnih ko zima pritisne s svojo hladno roko v Zasavju ni posebej lepo. Naj mi Zasavci odpuste, ampak v ozki soteski Save ni čisto nič drugega kot … Beri dalje
Za Krvavcem je tih in samoten svet. Turistov in nedeljskih sprahajalcev kar naenkrat nikjer več. Po precejšni strmini se spustimo najprej do planine Koren in se nato po strmem žlebu dvignemo v samoten svet pod … Beri dalje