Let mrtve ptice

Dva policaja gresta po cesti. »Poglej, crknjen golob,« reče prvi. »Kje?« vpraša drugi in prestrašen pogleda v nebo. Kako si predstavljam zmagovito golobje vladanje? Kot poslanstvo miru in svobode? Goloba kot nosilca oljčne vejice v … Beri dalje

Kje ste danes, kleni protestniki

Medtem berem, da Putinovi vojni energično nasprotuje cvet ruske inteligence: znanstveniki, publicisti in umetniki. In verjemite – vsak od stotine njih je na svojem področju pomembnejši in bolj zaslužen od slehernega ‘protestnika’ iz naših logov, vključno s penovci, akademiki in člani DSP, katerih glas nenadoma tako pogrešamo. 

Pesmi črnovojnika Franca Kriegla iz Zahomca v Ziljski dolini

Poezija Franca Kriegla je izpovedno vezana na podoživljanje ločenosti od doma in svojcev, na bojazen in trpljenje zaradi njihovih bolezni in na žalost ob smrti; preveva jo občutje vsesplošne nesreče in negotovosti spričo vojnih spopadov malodane apokaliptičnih razsežnosti; navdajata jo strah in skrb za domačijo; za zanemarjena polja, živino in travnike; za slovenski narod.

Temà nesvobode

Po tem, ko je padel berlinski zid, sta človeštvo zapustila vest in spomin. Pod komunizmom zatirane, trpinčene in pobite človeške množice niso bile vredne nikakršne pozornosti več.

Simbolizacija krajine

Upajmo, da bodo sledi t. i. rapalske meje izginile mnogo prej kot sledi rimskega limesa, saj se ta krivična meja še vedno (sistemsko) utrjuje tudi v glavah številnih Italijanov; enako upajmo, da bodo iz povsem podobnih razlogov izginile iz slovenske pokrajine tudi sledi druge vrste okupacije: povojni spomeniki skupaj z napisi TITO po primorskih hribih, ki simbolno pohabljajo našo pokrajino in mesta, podobno kot pohabljajo duha celih generacij … 

Ples nad prepadi in stopnice v nebo

Gorništvo in alpinizem, kot ga poznamo danes, korenini torej predvsem v krščanstvu, pa tudi v tiste vrste raziskovalni radovednosti, ki je od renesanse dalje rahljala in sprevračala zahodni krščanski svet, ujet v prestroge cerkvene dogme in prepovedi.

Svoboda na ključ – svobodo pod ključ

Paradržava, katere paranoidno psihozo razodeva grozeča retorika tega pola politike, je vpregla v svoj umazani boj vse osrednje medije, pretežni del akademske in univerzitetne sfere, etablirano in alternativno kulturo, spolitizirane sindikate in NVO-je ter poulične škvadre.

Svoboda javne besede naj ne bo odvisna od višjih ciljev

Cenzura je zgolj urejanje pogleda, urednikoval pa naj bi človek z vestjo in zavestjo o skupnem dobru in pravici kot poosebljeni vesti in zavesti sleherne pravne države. Te vrste jamstvo svobode javne besede bodi t. i. četrta veja oblasti, so menili liberalni razsvetljenci.

Kučan ve, kaj so mediji in tudi interneta ne prepušča naključju

Televizija – biblia pauperum moderne dobe, I.

»Kolikor gre za množico, razumem to zelo dobro … V resnici se daje voditi samo in edino sugestiji! Če mi daste v roke časnike, radio, filmsko industrijo in morda še nekaj drugih kulturnih pripomočkov, se vam zavežem, da v nekaj letih … naredim iz ljudi ljudožerce!«

Medijski delirij z oblastjo zasvojene levice

V Sloveniji doživljamo ta čas delirij pobesnelega agitpropa. Gre za zasvojenost z oblastjo t. i. retencijske levice in nanjo vezane paradržave, ki je zaradi nenadnega odstopa njihove vlade v začetku leta ostala brez realnih vzvodov oblasti.

Na ARS z neliričnim Liričnim utrinkom proti Vladi

Tako kot se je zgodilo s kulturo v sleherni totalitarni državi, najsi je z njo upravljala NSDAP ali katera od komunističnih partij, tako si jo je pri nas v celoti podredila paradržava, RTVS pa je postala njena agitprop utrdba.

Trgu z vešali revolucije odvzeti njegovo nekdanje ime: Trg revolucije

Hram demokracije v senci vešal revolucije

Nürnberški proces je bil izveden v funkciji kar se da hitre denacifikacije Nemčije, naš pa bi, kakopak z nezaslišano zamudo, pomenil vsaj simbolno odvrnitev od komunistične totalitarne polpreteklosti.

Titoland na Golem otoku

Titoland na Golem otoku

Odkar se je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v deželah realsocializma pojavilo vprašanje, kam s socrealistično spomeniško navlako, z vso to lažjo in patetiko – s kričavimi plastikami, pomniki, ploščami, obeliski, stelami in medaljoni – … Beri dalje