Enako kot v primeru Litostroja (Titovi zavódi Litostroj) gre tudi v primeru državne RTV, če jo poimenujemo s pravim imenom, za zavóde oz. za nekaj (Titovi zavódi RVTS), kar poimenuje ruska beseda zavód, pomeni pa bodisi tovarno, podjetje ali vzrejališče (konj). V ruščini pomeni prvo ali drugo ali tretje, nikakor pa ne tega, čemur mi sami rečemo závod in nam pomeni ustanovo ali institucijo.
Čas sovjetizacije naše družbe je inficiral pomen závoda
Z závodi imamo v mislih predvsem naše nacionalne kulturne ustanove – najsi bo tiste, ki so zgolj proizvodnega značaja (gledališke in koncertne hiše, filmska in rtv-podjetja), ali take, ki jih država namenja vzgojno-izobraževalnemu procesu (vrtci, šole, univerze, inštituti), ter tudi tiste, ki so zgolj konservatorskega ali splošno kulturnega pomena (muzeji, naravovarstveni parki ipd.). Závodi poleg svoje osnovne funkcije vključujejo še kombinacijo mnogih drugih. V športnih, bolnišničnih ali pogrebnih ustanovah ali závodih sicer prevladuje ukvarjanje s telesom in truplom, ponekod tudi s psiho, vendar telesnovzgojna, zdravstveno-konservatorska ali sanitarna funkcija o teh závodih ne pove vsega …
Čas sovjetizacije naše družbe je inficiral pomen závoda (kot ustanove) tudi s tistim pomenom, ki ga ima ruska beseda zavód, tovarna, zato po načelu tovarne delavcem, torej državi: pri nas ni smelo biti privatnih závodov med ustanovami, enako kot ne tovarn ali podjetij.
Vendar pa bi, nasprotno, podržavljena kobilarna v Lipici kot vzrejališče konj smela v nazivu prevzeti enega od izvornih pomenov ruske besede zavód (če ga je v nekem drugem smislu dobil že Litostroj), lahko bi se torej preimenovala v zavódi; vendar ne: postala je zgolj závod – po zgledu kulturnih závodov – ne Zavódi Lipica, čeprav je ustanovitelj ter upravljalec obojih izključno država. (Socializem ne pozna drugih kot državne závode.) Zavód kot vzrejališče konj pa država v imenu lipiškega závoda nadomesti z besedo kobilarna. Mogoče prav zato, da ne bi kdorkoli ob nazivu tega ali onega závoda pomislil, da gre za vzrejališče. In prav za to je šlo – gotovo da v vseh prosvetnih in kulturnih závodih!
Titovi závodi RTVS so se postavljali s posebnim ideološkim namenom
Šele slovenski postsocializem je omogočil zasebnikom ustanavljati závode, toda ta beneficij nas tu ne sme zanimati, kajti takšen závod še zdaleč nima teže in pomena, ki bi bila primerljiva z državnim závodom. Gre za različne, največkrat marginalne oblike samozaposlitvene dejavnosti …
Nas pač zanima tista oblika závoda, ki ga omenjamo že v naslovu in je hkrati tudi zavód – zanima nas RTVS. Zanima pa nas kajpak v tisti njegovi razsežnosti, ki daje opolnomočje sklepu, da gre za proizvodno-ideološki oz. propagandni agregat, ki je po strukturi in funkciji nadvse blizu nekdanjim Titovim zavódom Litostroj. Najprej je treba seveda ugotoviti, da so te rtv-zavóde ravno tako gradili in razvijali s prestižnim namenom. Medtem ko je Litostroj vlival turbine, konstruiral dvigala in viličarje ter vse do litoželeznih cevi, rešetk in pokrovov za kanalizacijo, so Titovi zavódi na področju elektronskih medijev podprli propagandno mašinerijo tiska in družno z njo vlivali ter odlivali Novega človeka.
Pod videzom kulture, izobraževanja, razvedrila in obveščanja so zagnali proizvodnjo ideološko trdo zakodiranega prostega časa, hišno dopolnilo socialistične variante dopo lavore, nečesa, kar bo imel vsakdo doma in mu bo, najsi to hoče ali ne, podobno kot v tovarni tekoči trak in tovarniška ura delovni strukturiralo njegov prosti čas.
Titovi zavódi RVTS so totalitarna iznajdba, generator ideološko trdo zakodiranega prostega časa
V kino, gledališče, na koncert ali tekmo greš, kadar se za to odločiš, televizija (in radio) pa je dolga desetletja priklepala nase prav z vsakodnevno vnaprej fiksirano ponudbo, ki je tako rekoč zastonj nadomestila vse posameznikove potrebe po kulturi, razvedrilu ali informaciji iz prve roke. V domač dnevni prostor, kuhinjo in spalnico je izpisala svoj spored in urnik in tej zastonj ponudbi slow food se ljudstvo preprosto nikoli ni odreklo. Televizija je totalitarna iznajdba, ki ne prodaja samo svoje potrošne robe, ampak tudi vse okoliščine, ki zadevajo konsumacijo teh dobrin, vključno s posledicami …
