Dva zamejska Slovenca, ki sta zaznamovala dogajanje pri nas

Gospod Šarec, pred letom 1920 je bila večina naših dedkov in babic avstrijskih državljanov

Dve osebi, dva zamejska Slovenca – zelo različna in na zelo različnih področjih – sta v minulih tednih zaznamovala dogajanje pri nas: Angelika Mlinar je postala slovenska državljanka in (za las) ministrica, Jožef Marketz bo celovški škof. Naj ob odličnem zapisu dr. Aleša Maverja osvetlim oba še s kakega vidika.

Gospod Šarec, pred letom 1920 je bila večina naših dedkov in babic avstrijskih državljanov

Krajevni cerkvi v zibelki slovenstva bo na čelu daljni potomec Karantancev. Zgolj spričevalo duhovne moči konkretne osebe, ali tudi moči zdesetkane skupnosti Koroških Slovencev? Škofovski klobuk so duhovniki slovenskega rodu čez lužo sicer že nosili in nosijo v Argentini in v ZDA, pokojni škof Ambrožič pa je nosil celo kardinalskega, A v krajih, tako zelo zaznamovanih s slovenstvu sovražnimi nacionalizmi že dolgo ni bilo škofa Slovenca (mislim na goriške škofe Zorna, kardinala Missio in kardinala Sedeja).

Avtorica angelskih piškotov, avstrijska in evropska poslanka je le postala ministrica. Pohvalno, ni kaj; morda najboljša poteza Alenke Bratušek v njeni politični karieri sploh. Tokrat je zaigrala na narodno struno, na občutljivost Slovencev do Koroške: kdo neki bi lahko nasprotoval Koroški Slovenki? Predsednik Vlade je štel za potrebno, da narodni argument podkrepi z opravičilom za avstrijsko državljanstvo gospe Mlinar: da ga ima, ker je bil na Koroškem leta 1920 plebiscit. A ministrici Mlinarjevi se za avstrijsko državljanstvo ni treba opravičevati (s plebiscitom): pred letom 1920 je bila večina naših dedkov in babic avstrijskih državljanov, gospod Šarec!

Andrej Bajuk je bil pričakan manj angelsko od Angelike Mlinar

In ne pozabimo: Slovenca izza meje, resda že s slovenskim državljanstvom, smo že imeli v osebi predsednika vlade in kasneje finančnega ministra, pokojnega dr. Andreja Bajuka. Pričakan je bil manj angelsko od Angelike Mlinar, se ve zato, ker ga je predlagala desna stran in ker je izhajal iz osovraženih argentinskih voda. In še: dr. Bajuk, vajen zahodnih manir, je odstopil takoj, ko NSI-ju ni uspelo priti v parlament… Po drugi strani pa: kot predsednik vlade dr. Bajuk ni mogel rešiti ne NSI ne desnice, je bil pa izvrsten finančni minister za državo. Bo Angelika Mlinar lahko rešila SAB?

Ministrici Angeliki Mlinar želim vse najboljše, a se bojim, da dolgo ne bo zdržala. Že v zadnjih, zanjo zagotovo neprijetnih dnevih, je verjetno spoznala, da je predvsem kmet na šahovnici SAB; presenetilo me je, da je sploh vztrajala do konca in da ni od ministrske namere odstopila sama. Ko pa se bo enkrat od blizu soočila z zastarelim ustrojem slovenske državne uprave ter na skrivne centre moči oprto slovensko politiko, bo zelo verjetno kmalu ugotovila, da ne more storiti tako rekoč nič – razen, seveda, če se ne bo (ali pa se je že?) odločila, da pač postane del enega izmed klanov, in bodo torej tudi evropska sredstva šla po strankarskih in prijateljskih kanalih.

Ne poznam je, a kljub temu upam, da je iz Avstrije prinesla zdrav razum in smisel za pravno državo – dveh sestavin, ki jih južno od Drave tako zelo manjka. Kdor stavi na to dvoje, v slovenski politiki ne more zdržati, ali pa ga iz nje odnesejo (mediji).

Upanje, da bo škof Marketz z vetrom odprtosti in poguma zavel tudi po bregovih Save, med Sočo in Kolpo

V Cerkvi zakonitostim političnega prostora niso podvrženi, poslanstvo pastirjev je drugačno od politikov, zato lahko škofu Marketzu napovedujemo (od ministrice Mlinarjeve) daljšo prihodnost na novi funkciji. S kančkom pretiranega optimizma lahko upamo, da bo novi krški škof zavel z vetrom odprtosti, ki jo koroška stvarnost tako potrebuje predvsem na nemški strani, ter z vetrom poguma, predvsem na slovenski strani. Ter da bo nekaj tega vetra odprtosti in poguma zavelo tudi dol po bregovih Save, med Sočo in Kolpo.

Škof Marketz ima osebnostno prednost z izkušnjo Koroškega Slovenca, a tudi kot pripadnik krajevne Cerkve, umeščene v veliki nemški kulturni in cerkveni prostor, ki presega pogosto zelo ozko obzorje “matice”. Mednarodnemu katoliškemu tedniku The Tablet ni ušla (ušla pa je večini katoliških medijev pri nas) Marketzova izjava, da nasprotuje obveznemu celibatu. Avstrijska dopisnica v članku navaja opažanje škofa Marketza, da je samskim duhovnikom, še posebno ostarelim, zelo težko živeti človeka vredno življenje brez družine. Pohvalno je, da avstrijska dopisnica ni pozabila omeniti, da je Marketz pripadnik slovenske manjšine.

V Sloveniji ne potrebujemo le ministrov ampak tudi delavce različnih profilov

Ob ministrici Mlinarjevi in škofu Marketzu pa sem se spomnil tudi na slovenski trg dela. V Sloveniji ne potrebujemo le ministrov (in duhovnikov ter celo škofov), ampak tudi zdravnike, medicinske sestre, ekonomiste, komercialiste, učitelje, informatike, natakarje, turistične delavce, voznike in delavce za preprosta dela itd. Aktualna politika gre po liniji najmanjšega odpora in te profile novači iz območja bivše skupne države (ob čemer se, med drugim, krepi negativna podoba Slovenije zaradi pogosto izkoriščevalskih pogojih dela zlasti za delavce v gradbeništvu), ali pa se na glas, politično korektno, a ne preveč realistično, razmišlja o zaposlovanju migrantov in beguncev.

A zakaj ne bi teh profilov iskali med Slovenci po svetu? Razpad države v Venezueli, težke ekonomske razmere v Argentini, želja po nekaj letnih izkušnjah v domovini prednikov med mladimi ljudmi slovenskega rodu kje drugje po svetu, celo želja mladih Američanov slovenskega rodu po potnem listu EU … vse to bi lahko v Slovenijo zvabilo ljudi, ki ne potrebujejo integracije in ne socialnih prejemkov. Kaj bo premier Šarec naredil glede tega?

Zakaj se ne morem znebiti slutnje, da bosta birokracija in politika našla (težavnejšo) pot za zaposlitev ljudi iz držav bivše Jugoslavije in morda celo migrantov (ki jih nikakor a priori ne izključujem!), in hkrati ugotovila nepremostljive ovire za zaposlitev ali staž ljudi slovenskega rodu onkraj luže? Za Angeliko Mlinar, ki je prave barve, se je nacionalni interes našel takoj in se je izredna naturalizacija zgodila z bliskovito naglico …