V letošnjem letu bo v Nemčiji zelo razburkano. Volitve bodo v treh nemških zveznih deželah: v Posarju, Schleswig-Holsteinu in v Severnem Porenju-Vestfaliji. V jeseni, septembra bodo še volitve v zvezni nemški parlament.
Volitve v naši številčno največji nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija bodo test za volitve v nemški parlament. Državljani Nemčije bodo letos odločili ali imajo vodilni nemški politiki še politično prihodnost ali pa bodo z njimi pometli. Bo stranka AfD (Alternativa za Nemčijo) nadaljevala s serijo uspehov? Se bo vrnila v parlament stranka liberalcev FDP (stranka bivšega zunanjega ministra Genscherja)? Po javnomnenjski raziskavi naj bi člani stranke Pirati izgubili še zadnje mandate.
Izid deželnih volitev lahko povzroči nemir znotraj najmočnejših strank CDU in SPD. Na volitvah se lahko marsikaj zgodi in razne možne povolilne koalicije so realna opcija v kolikor se ne bo obdržala opcija velike koalicije med Unijo (CDU in CSU) ter SPD.
Pred kratkim 12. februarja so v Nemčiji v skupnem zveznem zboru odločali o novem nemškem predsedniku. Skupnemu kandidatu vladajoče koalicije Franku Walterju Steinmeierju (SPD) je bila zmaga zagotovljena v prvem krogu, kanclerka Merklova pa je pozdravila vselitev Steinmerja v dvorec Bellevue.
Deželne volitve v Posarju 26. marca 2017
Do sedaj je vladala v Saarbrücknu velika koalicija ministrske predsednice Annegret Kramp-Karrenbauer (CDU), za katero številni menijo, da bo naslednica Angele Merkel. Zadnje javnomnejske raziskave so pokazale naslednje : CDU je pri 37%, SPD pri 26%. Slabo kaže stranki FDP, ki je pri 3% in je vprašanje , če se bo uvrstila v deželni parlament. Zanimivo je, da je Levica, ki jo vodi Oscar Lafontaine pri 15%. Če je Levica na zahodu Nemčije sposobna koalicije, je to predvsem v Posarju. Na osnovi javnomnenjske raziskave bi bila leva zveza iz SPD, Levice in Zelenih povsem mogoča.
V tej deželi bo zelo napeto. Le če matematično in politično ne bo šlo drugače kot nadaljevanje sedanje CDU/SPD vlade. V tem primeru bo Annegret Kramp- Karrenbauer prav gotovo naslednica Angele Merkel.
Deželne volitve v deželi Schleswig Holstein 7. maja 2017
V Kielu vlada od leta 2012 koalicija iz SPD, Zelenih in Južnošlezviškega volilnega združenja (SSW), ki ga vodi predsednik dežele Torsten Albig (SPD). Njegov izzivalec je Daniel Günther (CDU). Trenutno ima podporo 34% volivcev. V primeru zmage bi bil to izreden uspeh. Kajti že od leta 2005 socialdemokrati niso izgubili nobene predsedniške pisarne. Sedaj podpira SPD 26% volivcev.
Štiri mesece pred volitvami je vse odprto. Zeleni so po zadnji anketi pri 15%, FDP je zrasla na 9%, AfD ima podporo 6% volivcev. Vprašanje je, če se bo uspelo uvrstiti parlament stranki Levice, ki jo podpira 5% volivcev.
Deželne volitve v deželi Severno Porenje-Vestfalija 14. maja 2017
Volitve v tej deželi bodo pritegnile pozornost po vsej Nemčiji. Kajti pogostokrat so bili rezultati volitev in oblikovanje vlad v Severnem Porenju – Vestfaliji znanilci za večino v nemški zvezi. Večina vlad v tej deželi je dobila posnemanje v nemškem zveznem parlamentu.
Kako bodo volili volivci v deželi SPV (nemško NRW)? Od leta 2010 vodi deželo predsednica Hannelore Kraft (SPD) v povezavi z Zelenimi, od leta 2012 s skupno večino. Vodilni kandidat CDU je deželni vodja frakcije Armin Laschet. Ni slučajno, da je imela stranka CDU svoj zadnji letni kongres decembra v nemškem mestu Essen. Nadaljevanje Rdeče-Zelene koalicije pol leta pred volitvami je malo verjetno. SPD in CDU sta po javnomnenjski raziskavi pri 32%, FDP pri 7%, AfD pri 9%, Levica pri 5%. AfD ne pride v poštev za koalicijo s CDU. Bo pa težko narediti kolicijo, ker FDP izključuje sodelovanje s stranko Zelenih.
Zanimivo bo, katera izmed velikih strank bo na koncu zmagala. Oblikovanje velike koalicije je v takih pogojih neizbežna in realna opcija. Če bo SPD 4 mesece pred zveznimi volitvami izgubila predsedniško pisarno v Düsseldorfu, ki jo je imela skoraj 50 let bi to bil za stranko debakel in težka obremenitev za njenega kanclerskega kandidata.
Prav tako bo morebiten neuspeh CDU pri osvojitvi predsedniškega mesta dežele SPV (NRW) zelo negativen. Kajti številni porazi na deželnih volitvah so povzročili izgubo številnih ministrskih mest in veliko deželnih poslanskih mandatov. To pa vznemirja katoliške demokrate.
Zvezne volitve v septembru 2017
17. ali 24. septembra bodo končno volitve v zvezni parlament. Obeta se, da bodo v njem v prihodnosti sedele več kot štiri frakcije. Bodoča večina vlade, ne glede na to, kdo jo bo postavil, bo veliko manj udobna kot 80% večina velike koalicije na zasedanjih sedanjega zveznega parlamenta.
Novi dvomi v kanclerko Angelo Merkel so artikulirani. Kaj bo na vse to rekel predsedujoči stranke CSU Horst Seehofer. Pred kratkim je razburkal javnost s tem, da stranka CSU želi, da Nemčija uvede zgornjo, letno mejo za število beguncev, ki jih bo Nemčija v prihodnosti sprejela. Temu sta se do sedaj upirala tako kanclerka Merkel kot stranka CDU. Spor se je rešil zelo diplomatsko, kanclerka Merkel je dejala, da bodo vse begunce, katerih zahteve za odobritev so ali bodo zavrnjene vrnili v njihove države porekla. Seveda je tu Nemčija naletela na veliko oviro predvsem iz severno afriških dežel, ki ne želijo sprejeti nazaj svojih državljanov. Lani je bilo zavrnjenih okrog 500.000 prošenj za azil, v njihove domovine se jih je vrnilo le 50.000. Drugače pa imata po zadnji februarski javnomnenjski raziskavi Forsa (15. februar 2017) stranki CDU in CSU 34% podporo volivcev, SPD pa 31%. V bitki za kanclerski položaj ponovno vodi sedanja kanclerka Angela Merkel (CDU in CSU) z 38 % pred Martinom Schulzem (SPD) 37%. Kot kaže, se je evforija po zamenjavi kanclerskega kandidata Siegmarja Gabriela z Martinom Schulzem po dobrih dveh tednih polegla.
Večina javnomnenjskih raziskav napoveduje zmago Unije pred SPD. A do septembra je še daleč, zato bo na volilni večer še vse odprto.
Dušan Čegovnik, Essen
