Alenka Jeraj: “Notranja demokracija v SDS je taka kot mora biti.”

jerajNadaljujemo s serijo pogovorov o stanju v strankah, ki jih povezuje tradicija slovenske pomladi. Na povabilo k razpravi o politični kondiciji Slovenske demokratske stranke sta se prijazno odzvali Alenka Jeraj in dr. Romana Jordan. Obema smo zastavili enaka vprašanja in ju prosili za odgovore. Najprej objavljamo pogovor z Alenko Jeraj, generalno sekretarko SDS, predsednico Ženskega odbora SDS in nekdanjo podpredsednico stranke, jutri pa sledi še objava pogovora z Romano Jordan.

Kako ocenjujete notranjo demokracijo v SDS – kaj je dobro in kaj ni?
»Z oceno od 1 do 10? 10. S Statutom in ostalimi dokumenti imamo določene postopke; kako se evidentira kandidate, kandidira, voli, koliko časa trajajo mandati, roki, pogoji, ki jih morajo posamezniki izpolnjevati… Vse teče po predvidenih postopkih. Težave so morda tam, kjer je predsednik odbora manj aktiven in ne obvešča svojih članov pravočasno o terminih, postopkih. V takih primerih se aktivira podpredsednika in člane Izvršilnega odbora Občinskega odbora.

Vse ključne odločitve se sprejemajo na organih stranke. Najvišji je kongres, kjer se sprejme usmeritve in izvoli vodstvo, med kongresoma je najvišji organ Svet SDS, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsedniki, generalni sekretar, člani IO, predsedniki MO in OO. Mesečno se sestaja Izvršilni odbor, tedensko poslanska skupina, kjer se sprejemajo odločitve vezane na delo poslancev in aktivnosti stranke. Člani organov lahko kadarkoli predlagajo kar želijo in se opredeljujejo do predlogov. Na koncu se sprejme skupna odločitev, ki jo zagovarjamo, organi pa izvajajo kar je bilo sprejeto.

Ocenjujem, da je notranja demokracija taka kot mora biti, kar navsezadnje kaže uspešno delovanje stranke.

Že vrsto let je edino res izstopajoče ime stranke Janez Janša. V čem so razlogi, da z nekaterimi kvalitetnimi in intelektualno močnimi posamezniki, kot so nekdaj Ivo Hvalica, v zadnjem času pa Romana Jordan, Žiga Turk in drugi stranka ne uspe ohraniti sodelovanja?
Politikov je veliko, državnikov pač ne. Janez Janša je državnik, torej mnogo več kot le politik za en mandat. Ima znanje in vizijo, ima karizmo, zato mu ljudje sledijo. Je dober strateg, ve kaj je dobro za Slovenijo in Slovence in se to ves čas trudi delati. Zato je SDS vodilna stranka že vrsto let. Dvakrat je uspešno vodil vlado ter pol leta predsedoval Evropski uniji. Ker so stara omrežja, ki delujejo kot so nekdaj v totalitarnem komunističnem sistemu in so se le prilagodila novi situaciji, še vedno aktivna in ohranjajo svoje privilegije, je zanje nevaren, saj bi se po dveh ali treh mandatih vlade, ki bi jo vodil, to končalo. Zato s pomočjo podsistemov (pravosodja, medijev, šolstva, zdravstva, bank, državnega gospodarstva) preprečujejo, da bi se to zgodilo. S prevaro, lažmi, blatenjem, neutemeljenimi sodnimi postopki in celo nezakonitim zaporom skušajo preprečiti, da bi s svojo ekipo prevzel odgovornost za vodenje države.

Našteli ste tri posameznike. V družini več tisoč ljudi in stranki, ki deluje že 27 let, bo vedno kdo, ki z delom stranke ali poslancev ne bo zadovoljen, marsikateri član se s kakšno odočitvijo ne strinja in se zato odloči, da ne bo več sodeloval. Odločitev je na posamezniku. Romana Jordan in Žiga Turk sta člana stranke, odločila pa sta se, da ne bosta tako aktivna kot v preteklosti. O razlogih morate povprašati njiju.

SDS je na volitvah leta 2004 zmagala tudi zaradi svoje sredinske drže. Koga stranka nagovarja danes? Stranka daje vtis, da na volitvah kljub nenagovarjanju sredine cilja na relativno zmago – ali ni to neuresničljivo?
Ne vem, od kje ideja, da nismo sredinski in ne nagovarjamo sredine. Poglejte naš program in naše predloge! Vse kar delamo pa mora temeljiti na vrednostnem središču Slovenk in Slovencev, na času in trenutkih, ko smo bili najbolj povezani in to je bilo zagotovo v času osamosvojitve in razglasitve samostojne države. Na tem bi morali graditi in Slovenija bi bila danes drugačna. Mnogi narodi še danes nimajo svoje države, mi jo imamo. Velikokrat govorimo, da smo dosanjali sanje naših prednikov, potem pa se obnašamo, kot da nam je država in samostojnost padla z drevesa. Mi ne. V SDS smo v program zapisali domoljubje. Leve vlade, ki vladajo večino časa v samostojni Sloveniji to obdobje in osamosvojitelje omalovažujejo in se norčujejo iz osamosvojitvene vojne, čeprav je terjala življenja naših fantov in nam prinesla samostojno Slovenijo. Tisti, ki si je niso želeli in so do zadnjega kalkulirali pa hodijo kot pavi na državnih proslavah. Narobe svet bi lahko rekli in zato je tako kot je. Stvari, ki so se nam nekdaj zdele nenormalne so postale normale in počasi smo se že kar na vse navadili. Si predstavljate državo, v kateri bi pred volitvami zaprli enega glavnih tekmecev za predsednika vlade in po nekaj mesecev »ugotovili«, da je bi krivično zaprt. To bi bil škandal brez primere. V normalni državi bi nepošteno izvoljen predsednik vlade takoj odstopil. Volitve bi se ponovile. Vsi, ki so zagrešili tako krivico (in, kar je najhuje, namerno), bi v trenutku ostali brez zaposlitve in nikoli več ne bi imeli možnosti na tak prefinjen način »ubijati« ljudi. Stvar poteka enako kot pred 70 leti, le da so takrat ljudi pobijali in metali v jame, sedaj pa jih uničujejo ekonomsko, psihično, s sodnimi postopki. Enako oziroma podobno, mogoče le na bolj prefinjen način, da se ohranja videz, kot da živeli v demokratični državi. Mi pa živimo naprej, kot da se ni nič zgodilo, čeprav so se zgodile stvari, ob katerih bi morali reči: »To je pa res preveč! Tako ne gre več naprej!«

V normalni državi bi se spremembe zgodile takoj. No, v normalni državi se kaj takega sploh ne bi zgodilo. In vprašati bi se morali, kaj je z našo državo. Zakaj ni taka kot bi morala biti? Zakaj pravila ne veljajo za vse enako? Zakaj v zaporu ni nekdo, za katerega obstajajo vsi dokazi o utaji davkov, pranju denarja, zakaj na fakultetu še vedno uči profesor, ki si je protizakonito izplačeval dodatke…? Naslednji korak je, da se pogleda, kaj so počele vlade v zadnjih slabih treh desetletjih in takoj bo jasno v čem je problem.

S pomočjo medijev je uspelo ljudi prepričati, da se ne splača na volitve, da smo vsi politiki isti, ljudje pa čedalje bolj apatični.

Mi nagovarjamo vse ljudi, ki si želijo uspešne in svobodne ter resnično demokratične Slovenije. In to je dosegljivo, če bodo zaupali pravim ljudem, ki smo sposobni to tudi uresničiti. Eno od naših gesel je »Naše bogastvo je v ljudeh«. Slovenci imamo – doma in po svetu – mnogo uspešnih in sposobnih posameznikov in če bi znali vse to znanje in izkušnje, skratka vse naše moči združiti, bi Slovenija postala taka država in domovina, kot si jo želimo. Verjamem, da smo to sposobni narediti in tudi bomo. Mora pa očitno preteči nekaj časa od najhujših desetletij našega naroda, od genocida komunistov nad lastnim narodom , zaradi katerega smo poškodovani in nekaterih stvari ne vidimo takih kot so. A stvari se spreminjajo. Novi mediji in socialna omrežja prinašajo resnico, ljudje ne marajo, da se iz njih norčuješ tako, da jim na vsake volitve pripelješ nove obraze in jih vsakič znova prevaraš. Na žalost pa to povečuje apatijo in malodušje.

Stranka pogosto opozarja na neformalna omrežja, ki izhajajo še iz nekdanjega komunističnega režima. Zakaj stranka poleg anti komunizma in predsednika stranke ne vzpostavi tudi drugih močnih vsebin, ki bi enakovredno dale dodatno identiteto stranki.
Na omrežja opozarjamo ves čas, ker je to ključni problem te države in hromi ter onemogoča njen razvoj. Žal tega nekateri ne vidijo, čedalje več ljudi pa. Eno od področij, ki jih obvladuje takoimenovani Kučanov klan, pa so tudi mediji. Zato celo vi, ki ste intelektualec, ne vidite in ne veste za vse druge vsebine, ki smo jih pripravili, jih zagovarjali in ko smo bili na vladi tudi izvajali. Izvedli smo veliko ukrepov za izboljšanje gospodarskega okolja, prijaznejšega davčnega okolja, za povečanje rodnosti in pomoč družinam, izboljšanje sodnega sistema in še in še. V normalnih državah bi se pred volitvami soočali programi, ljudje pa bi se na podlagi tega odločali, za koga bodo volili. Pri nas pa se z medijsko podporo vedno znova izmišljajo afere in teme, ki nimajo s prihodnostjo prav nobene zveze. To se očitno vidi tudi pri Cerarjevi vladi. Na volitve so šli brez programa. Dve leti sta mimo in razen tega, da so uvedli davčne blagajne in s tem naredili veliko škode, niso naredili nič. Po dveh letih lahko pokažejo samo afere svojih ministrov, saj so jih v tem času zamenjali že osem. Predstavljajte si, da bi s to zgodilo v času Janševe vlade in da bi bili npr. nekaj mesecev brez finančnega ministra! Vsak dan bi bila glavna novica, da je država brez ključnega ministra. Sedaj pa nič. Ukvarjajo se sami s sabo in dopuščajo, da omrežja, ki sva jih omenila, »harajo« po državnih podjetjih, bankah, holdingu, zdravstvu, skratka povsod, kjer je denar. Rezultat vsega tega pa je polnjene žepov priviligirancev in novi dolgovi, ki jih bomo na koncu plačevali državljani in naši potomci.

Naš strokovni svet za vsako od področij pripravlja analizo in načrt ukrepov. Vse skupaj je nadgradnja že v preteklosti pripravljenih ukrepov. Poleg tega imamo ekipe posameznikov, ki so strokovnjaki na svojih področjih in lahko v kateremkoli trenutku prevzamejo katero od področij, ministrstev, direktoratov… Vsak mesec predstavimo, kako bi uredili eno od področij in v normalni državi bi najmanj nacionalna televizija, če ne tudi druge, pripravila okrogle mize na to temo. Če bi se to zgodilo, bi se zelo hitro videlo, katera ekipa ima jasno vizijo in jo je sposobna tudi uresničiti. Tako pa RTV Slovenija, ki jo vsi plačujemo organizira pogovore o manj pomembnih temah, dela iz muhe slona, ne ukvarja pa se z vprašanji naše skupne prihodnosti. Tako do ljudi, volilcev, ne pridejo informacije in na podlagi pomakljivih informacij se težko odločajo. Vse bi morala skrbeti nizka udeležba na volitvah in bi morali ukrepati, a očitno skrbi samo nas.

Na polu slovenske pomladi, predvsem v odnosu NSi in SDS, je videti kar nekaj razpok. Kako gledate na prihodnost sodelovanja na pomladni strani na eni strani z NSi in SLS in na drugi strani z novimi strankami?
V SDS verjamemo, da imamo veliko sposobnih in predanih ljudi in da lahko skupaj veliko naredimo. Zato smo vsakokrat, ko smo vodili vlado, k sodelovanju povabili vse stranke. Nekatere so se vabilu odzvale, druge pa so se iz predloga norčevale in tudi v ključnih trenutkih države niso želele pomagati. Še več, lahko bi rekli, da so vtikali palice v kolesje. Po sestavi vlade v mandatu 2004-2008 smo sklenili Partnerstvo za razvoj z opozicijsko SD in skoraj 70 odstotkov zakonov sprejeli skupaj, tudi pomembne spremembe na področju davčne politike. V tistem času je Slovenija cvetela, tudi zaradi tega sodelovanja in če bi tako nadaljevali, bi finančno krizo občutili mnogo manj, kot smo jo. Ko je vlado leta 2009, zopet po nepošteni aferi Patria, prevzela SD z Borutom Pahorjem na čelu, takega sodelovanja niso želeli več in z napačnimi potezami so podvojili javni dolg in pahnili državo v krizo.

Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. K sodelovanju bomo povabili vse, ki bodo želeli sodelovati.

Mi si želimo dobrega sodelovanja strank v dobro Slovenije in bomo sodelovali s tistimi, ki jim bo dobro Slovenije na prvem mestu. Zagotovo so to na prvem mestu stranke desne sredine, saj imamo podobne programe. No, verjetno pa bodo imeli več težav drugi, ki že vnaprej govorijo, s kom v prihodnje ne bodo sodelovali. Pameten politik si na tak način pač nikoli ne zapira vrat.

Hvala za odgovore.