Na torkovem Forumu za dialog med vero in kulturo, na katerem ste sodelovali tudi vi, je moderator Vid Snoj omenil tezo, po kateri zadnji teroristični napadi militantnih islamistov v Parizu ne temeljijo na Koranu, ampak gre za vpliv zahodnjaškega sodobnega nihilizma. Se strinjate s tem?
Odvisno, s katere strani gledamo. Težko je vedeti, kaj se tem ljudem plete po glavi, da se odločijo za to zavrženo dejanje. Verjetno pa se tukaj združita dve ideji. Po eni strani verjetno kakšni iztrgani citati iz Korana, torej ne gre za celovito interpretacijo Korana. Kot tudi poudarjajo vsi zmerni razlagalci Korana, to ni avtentični Koran, ampak je skrajnost.
Po drugi strani pa verjetno tudi določena teroristična ideologija skrajnega levičarstva, ki je bila v Evropi v ospredju sredi druge polovice 20. stoletja. Ko smo imeli na primer v Evropi italijanske Rdeče brigade in druge teroristične organizacije. Terorizma si niso izmislili muslimani, ampak smo si ga izmislili v Evropi, v Španiji, na Severnem Irskem … Verjetno je tudi to tisto, kar je v ozadju.
Nihilizem pa pri teh ljudeh ni na mestu. Kajti ti ljudje verjamejo, da je to, kar počnejo, globoko smiselno, da je to dejanje celo nagrajeno. Zato tudi gredo v smrt in v samomorilske napade.
Vi ste zelo povezani s Francijo – v tej državi ste študirali, tudi med enoletnim bivanjem zunaj ljubljanske nadškofije ste živeli v tej državi. Poznate torej francoske notranje razmere in položaj muslimanske skupnosti. So kakšni domači, notranji razlogi za teroristični napad?
Francija ima močno, več kot petmilijonsko muslimansko manjšino, kar je posledica francoske kolonialne politike. V Franciji so tako kot drugod po Evropi težke gospodarske razmere. Muslimani pogosto živijo v predmestjih, v precej zaključenih ter izoliranih in izključenih okoljih. Že pred tem dogodkom so bili v Franciji nemiri, ki so bili spontani, medtem ko pa je bila ta akcija zagotovo načrtovana od zunaj.
Muslimani so zelo navzoči v Franciji, ne morejo se pritoževati, da bi bili izključeni bolj kot drugi ali da bi bila francoska družba in država do njih kaj posebej nestrpna. Res je, da ima Nacionalna fronta Marine Le Pen veliko privržencev, vendar ne v taki meri, da bi to bistveno vplivalo na njihov položaj.
Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo v Franciji v prihodnosti? Omenili ste Nacionalno fronto, krepi se protiislamizem, knjige, ki svarijo pred islamizacijo Francije, kot sta Soumission (sl. Podreditev) Michela Houellebecqa ali Le Suicide Français (sl. Francoski samomor) Erica Zemmoura, so zelo odmevne in brane. Se bo povečala nastrojenost do muslimanov?
To je nevarnost. Nevarnost je, da je to voda na mlin tistim, ki so zelo nestrpni do muslimanov. Ne vem, kako daleč tisti, ki načrtujejo te napade, merijo takšne posledice ali poskušajo te posledice celo sprovocirati, da bi olajšali svoji delovanje. Takšna nevarnost obstaja, zato je treba na to opozarjati.
Kot sem rekel po prvi reakciji na teroristične napade, iz tega ni treba potegniti prehudega posploševanja. Terorizem seveda nima absolutno nobenega opravičila in noben poskus razlage, zakaj do tega prihaja, ne sme izzveneti kot opravičilo ali legitimacija teh dejanj. To je absolutno zavržno dejanje. Je pa nevarnost, da lahko takšna dejanja poslabšajo položaj muslimanske skupnosti.
Številni glavni razlog za radikalizacijo evropskih muslimanov vidijo v zahodnem napadu na Irak. Tudi pri islamskih skrajnežih v Franciji, čeprav je Francija nasprotovala napadu na Irak.
Tak pojav je vedno splet različnih dejavnikov in dejanj. Nekomu, ki nekaj načrtuje, vsak razlog pride prav. Frustracije, ki jih doživljajo nekateri muslimani zaradi napadov na Irak in Afganistan, so po eni strani razumljive.
Je pa treba reči, kar zadeva Irak, da cilj napada ni bil islam ali islamska organizacija, saj Sadam Husein, ki je bil glavna tarča, ni bil islamist. V ozadju so bili verjetno tudi kakšni ekonomski razlogi, tu pa se lahko narodi počutijo izkoriščane zaradi naravnih bogastev, ki jih imajo.
Po pariških terorističnih napadih sta se v evropskih medijih pojavili dve razlagi islamskega terorizma. Po prvi gre pri islamskem terorizmu oziroma militantnem islamizmu za zlorabo islama, torej, če poenostavim, islam je dober, islamizem je slab, po drugi razlagi pa ni mogoče ločiti islamizma od islama, torej, da je tudi militantni islamizem del islama.
Obe stališči obstajata. Prvo smo slišali na torkovem Forumu za dialog med vero in kulturo. Drugega zasledimo pri muslimanskih politikih, ki živijo v Evropi. Ti so rekli: “Terorizem je naš problem, problem, ki ga je treba prerasti, če hočemo postati evropski islam.”
To bodo islamski teologi bolje vedeli kot jaz. Bo treba počakati, kaj bodo oni sami rekli o sebi. Zdi se mi zelo pozitivno, da se tudi v islamski skupnosti zavedajo teže problema in da se hočejo z njim spopasti.
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
