Kontinuiteta na oblasti je bila začrtana v času vladavine LDS in Janeza Drnovška.
Mavra skrbi, ker ljudje ne zaznavajo te kontinuitete na oblasti, ki se je, s kratkim premorom v času prve Janševe vlade, ohranila do danes. Ocenjuje, da ljudje tudi s prihodom Dejana Židana ali morda celo Marjana Šarca, ki bi morda lahko prišla na mesto Mira Cerarja, res ne bodo razumeli ali pa se bodo delali, da ne razumejo, da gre pravzaprav za recikliranje enega in istega.
Maver vidi, da je neugodna medijska krajina sicer velik problem, ki pa se ne bo spremenila kar sama od sebe. Rešitev vidi v končanju sedanje kontinuitete na oblasti: “Najprej je treba zmagati na volitvah, nato se bo lahko začelo spreminjati družbeno okolje, ne nasprotno.” Prepričan je, da se da zmagati tudi v neugodnih okoliščinah, če si ljudje res želijo sprememb in če vidijo neko alternativo v ”desni sredini” ki bi morala priti do ljudi, ki so odrinjeni na rob družbe, do upokojencev in do mladih. Maver opozarja, da si marsikdo iz omenjenih skupin, kljub nezavidljivemu položaju, v katerem se nahajajo, še naprej obeta rešitev od politične opcije, ki z všečnimi levičarskimi parolami, čeprav je abonirana na oblast in je lastnica velike večine kapitala, še vedno priteguje velik del teh volivcev in ostaja trdno na vrhu.
Spremembe so po Mavrovo mogoče zgolj z rahljanjem in ukinjanjem monopola lastništva države v gospodarstvu in ostalih družbenih podsistemih, zaenkrat pa ljudje ostajajo navezani na močno državo, državno lastništvo ter državno vlogo v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu in kulturi. Ključ za končanje kontinuitete na oblasti, ki jo je začrtal Janez Drnovšek, in volilne zmage ”desne sredine” je v nagovoru družbeno neprivilegiranim skupinam državljanov, da državno lastništvo zanje še ne pomeni, da je tudi njihovo.
Oddaji Spoznanje več, predsodek manj z Alešem Mavrom lahko najdete in prisluhnete TUKAJ.