Pri nas so bogovi, ki mislijo, da (njihova) beseda takoj postane meso
Iz analize Igorja Muževiča izhaja, da smo Slovenci že skoraj desetletje z napačnim vprašanjem anketirali okoli 25 tisoč ljudi letno, posledično smo bili v Eurostatovih statistikah proglašeni kot nepremagljivi prvaki v dostopnosti do zdravljenja – čeprav v naše zdravstvo vlagamo bistveno manj kot razvita Evropa.
Pri tem se zdravstvenim uradnikom očitno nikoli ni zdelo čudno, da vsem očiten problem čakalnih vrst niti malo ne kvari statistike dostopnosti do zdravstvenih storitev – čeprav so vrste splošno znano med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na občutek ljudi, da ne morejo pravočasno do zdravstvenih storitev.
Gre za značilen uradniški sindrom – kljub vsem očitnim vrstam v resničnem življenju, uradnik pogleda na številke v anketi in reče, vse je super, dokazano smo evropski prvaki! Takega uradnika tudi na podmornici ne morete prepričati, da ste globoko pod površino morja, saj vas bo s svojim, čeprav pokvarjenim, globinomerom vedno zavrnil, da njegove številke jasno kažejo, da jadrate po morski gladini in lahko mirno odprete okna kabine. Brigajo ga vaši občutki in izkušnje, saj ima on vendar znanstveno preverljivo statistiko.
Zdravje ni najboljše, ampak sistem je pa vrhunski!
Ob tem razkritju pa se morda še bolj skrb vzbujajoče zastavlja vprašanje slovenske (ne)ambicioznosti. Če smo že desetletje za razmeroma majhen denar nepremagljivi evropski prvaki v dostopnosti do zdravstva, potem bi marsikdo skušal tak grozovit uspeh prodati drugim in ob tem mastno služiti.
“Slovenska šola zdravstvene organiziranosti je najboljša v EU in skoraj gotovo tudi na svetu!” Kaj ni logično, da bi zdravstvene oblasti ob takem neverjetnem uspehu, kot jih Slovenci na drugih področjih realnega življenja nimamo veliko, takoj organizirale konference in tečaje za tuje zdravstvene menedžerje? Še prej pa seveda natančno analizirale, v čem točno se skriva naša genialna razlika v primerjavi s tujino. Seveda bi potem sledil “ups”, ko bi pazljiv analitik odkril, da je glavna razlika – v prevodu.
Ampak si vsaj ne bi na glavo nakopali smešnega statističnega trkanja po prsih, s katerim naj bi potem celo načrtovali spremembe v zdravstvu. Saj bo ob takih pravljičnih številkah vendarle vsak tuji zdravstveni analitik, ki ne bo seznanjen z napako v prevodu, mirne vesti zatrdil, da je slovenska dostopnost do zdravljenja tako izjemna in izvrstna, da v tem pogledu ni treba prav nič spreminjati. Zadnje čase smo od ministrstva večkrat slišali, da na podlagi teh podatkov ocenjujejo, da imamo odličen zdravstveni sistem, ki ne potrebuje velikih popravkov, saj Slovenija s tretjino vloženega denarja že zdaj dosega enake ali celo boljše rezultate kot Avstrija.
Lotimo se problema čakalnih vrst
Zato predlagam, da se v Sloveniji v zvezi z zdravstvom ohladijo politične glave in ambicije ter se takoj začne dogovarjati za rešitev tistega, kar bi moralo biti razrešeno že zdavnaj – čakalne vrste.
Stanje, v katerem bolezen, če ni v finančnem načrtu ZZZS, povzroči, da ostaneš zunaj zdravstvenih ustanov in celo zunaj statistike, preprosto ni dostojno. Minimalna poštenost in moralnost do slovenskih zavarovancev zahteva, da se to brez odlašanja in odstopanj uredi vsaj v meri, ki je zdravstveno še dopustna – ali pa nimamo delujočega javnega zdravstva.
Do takrat pa nihče nima pravice zaradi političnih ambicij ideologizirati in se obešati na iztrgane in očitno včasih tudi lažnive statistike, ki pa kot celota sploh ne kažejo, da smo zdravstveno kakšna kakovostna posebnost. Smo tisto, kar smo tudi drugod – razmeroma revna in slabo učinkovita posocialistična država, ki se nerodno spoprijema z realnostjo spremenjenega sveta.
Zato smo tudi pri večini kazalnikov zdravja ljudi nekje v povprečju ali pod povprečjem EU, razen tam, kjer razmeroma veliko vlagamo, na primer pri porodništvu. Sicer pa smo pač povprečni, recimo v pričakovani življenjski dobi in po umrljivosti zaradi bolezni srca. Marsikje pa smo tudi slabi, na primer pri umrljivosti zaradi rakavih obolenj, možganske kapi, samomorov. Opazno slabši od večine smo tudi v pričakovanih zdravih letih življenja, kar verjetno ni nepovezano s čakalnimi vrstami in dostopnostjo do zdravljenja.
Več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
