Natančno leto dni po izvolitvi papeža Frančiška postaja jasno, da se je za Rimskokatoliško cerkev začelo obdobje hitrih in velikih sprememb.
Da je papež Frančišek veliki reformator, ugotavljajo mnogi vatikanisti. Natančno pred letom dni se je z izvolitvijo kardinala iz Buenos Airesa končalo negotovo obdobje po presenetljivem odstopu prejšnjega papeža Benedikta XVI. Presenečenj pa kar ni hotelo biti konec. Prvi papež z imenom Frančišek, prvi jezuit, prvi Američan. Najprej je zavrnil rdeče čevlje in množico pod balkonom vatikanske bazilike pozdravil ne s “Hvaljen, Jezus”, ampak z “Dober večer”. Potem je zavrnil selitev v stanovanje v apostolski palači, vožnjo v dragih limuzinah in luksuznem letalu. To so bile prve vidne in zunanje spremembe.
Čudež
Nekateri kardinali pa izvolitev opisujejo kot čudež. “Sveti duh je odprl srca kardinalov, da so mu zaupali,” je rekel brazilski kardinal Claudio Hummes, ki je pred kratkim opisal vzdušje na lanskem konklavu.
Precej čudežna je bila tudi abdikacija papeža Benedikta XVI., ki je ni nihče pričakoval. Zlovešče slutnje pa je povzročila tudi strela, ki je na dan odstopa udarila v konico vatikanske bazilike. Rumeni tisk je pisal celo o neki srednjeveški prerokbi o koncu sveta, ki pa je resni zgodovinarji nimajo za verodostojno.
Mandat za reforme
Papež Frančišek je ob izvolitvi dobil tudi mandat za reforme. Potrebovali so nekoga, ki bo ostro zarezal v ustroj Rimske kurije, meni vatikanist Gerard O’Connell. Eden od kardinalov mu je dobesedno rekel, da so hoteli nekoga, ki bo “vzel v roke krtačo in lopato in počistil nesnago”. Po drugi strani pa večina Bergogliovih volivcev ni pričakovala tako hitrih sprememb, ocenjuje O’Connell. Britanski kardinal Cormac Murphy O’Connor je tako izjavil: “Vsi smo si želeli spremembe in reforme, a zdi se mi, da ni nihče od nas pričakoval toliko svežega vetra.”
Mnogi poznavalci so predvidevali, da bo papež v slogu sv. Frančiška, katerega ime je prevzel kot prvi papež v zgodovini, Cerkev prenovil. A le redki so pričakovali tako velike spremembe. Zato v teh dneh precej vatikanistov ponovno piše o tem, kako je Bog naročil sv. Frančišku, naj mu obnovi Cerkev. Asiški svetnik je najprej obnovil razpadajočo cerkev, šele nato pa je dojel, da Bog od njega pričakuje notranjo obnovo Cerkve.
Že nekaj dni po imenovanju je novi papež imenoval svet osmih kardinalov z vsega sveta, da bi mu svetovali pri prenovi Cerkve. Skupine se je prijelo ime G8 ali C8, z asociacijo na skupino najmočnejših svetovnih gospodarskih velesil. Znani italijanski cerkveni zgodovinar Alberto Melloni je to potezo označil za “najpomembnejši mejnik v zgodovini Cerkve v zadnjih tisoč letih”.
V enem letu je papež jasno pokazal, da bo naredil red. Vatikanska banka, simbol vatikanskih finančnih škandalov, bo postala običajna banka, če je ne bodo celo ukinil. Srednjeveške manire, ki spadajo k dvoru, so začele izginjati: drage trgovine s kardinalskimi modnimi dodatki bijejo plat zvona, škofje in kardinali pa se ne vozijo več vsem na očeh in v zloščenih avtomobilih najprestižnejših znamk.
Bergoglio je večkrat povedal, kakšna so merila za posvečanje duhovnikov in novih škofov – na prvo mesto je postavil skrb za ljudstvo. Aktivno se je zavzel tudi za novo zunanjo politiko. Nasprotoval je intervenciji v Siriji in Vatikan ponovno postavil kot močno figuro na šahovnici svetovne diplomacije. Zdaj vsi svetovni voditelji v vrsti čakajo, da jih bo papež lahko sprejel, pravijo poznavalci dogajanja izza vatikanskega obzidja.
Franciskeptiki
Med kritiki papeževe nove politike najdemo tako konservativce, ki se ne strinjajo z ukinitvami srednjeveških navad, kakor tudi liberalce, ki papežu očitajo blagost. Prvi mu očitajo osebne pomanjkljivosti (kardinal Franc Rode dvomi o njegovem akademskem nazivu), kršitev liturgičnih pravil (da je na veliki četrtek umil noge tudi ženski, ne le 12 moškim) ali naklonjenost skrajnim levičarskim idejam (zaradi naklonjenosti teologiji osvoboditve mu očitajo simpatiziranje z marksizmom, kar on zavrača). Liberalci pa razočarani ugotavljajo, da papež ne bo uzakonil istospolnih porok, ne posvetil duhovnic in ne dovolil ločitev.
Nekatere moti tudi papežev slog oziroma njegovo ignoriranje starih tradicionalnih običajev in protokola. Na duhovnih vajah, ki potekajo ta teden, ga tako lahko najdemo, kako posluša predavanje v četrti vrsti med kardinali in škofi. Ko je postal pomožni škof (1992), je takratni kardinal v Buenos Airesu Antonio Quarracino rekel: “Jaz vedno vem, kje je moj pomožni škof Bergoglio. V zadnji vrsti.”
Več lahko preberete na portalu Planet Siol.
