Za vsako spremembo sta potrebna pogum in odprtost za nova spoznanja. Napačno bi bilo trditi, da naši družbi manjkata eno ali drugo, čeprav je živela več desetletij v družbeno-političnem in kulturnem okolju, kjer je bil prisoten močan nadzor nad njo in kjer je odprta prostodušna komunikacija pomenila veliko tveganje pred sankcijami. Ravno zaradi tega, specifičnega okolja, ki sega še v današnji čas, so mnogi otrpnili. Ker je bilo v prejšnjem sistemu dobro poskrbljeno za socialo, službe, zdravje kot kompenzacija za družbeno podporo ter izdelke in življenjski standard z Zahoda, imajo mnogi danes skomine po preteklih časih, pozabljajoč na preteklo vladavino z dokaj trdo roko.
Teza, da so potrebna desetletja spremenjenih okoliščin in novih izkušenj, da bi se spremenil način, na katerega ljudje mislijo in delujejo, vsekakor pa zamenjava več generacij, ni nič kaj optimistična. Dejstvo je, da je slovenski narod, kar potrjujejo empirični podatki iz tujine, v emigracijskih in asimilacijskih procesih, hitro prilagodljiv, fleksibilen in učljiv. Osupljive spremembe so zaznavne že v toku ene generacije. Da pa hitre spremembe niso možne pri nas, v matični domovini, ni stvar okoliščin, izkušenj ipd., temveč družbeno in gospodarsko- političnega sistema, ki se še razvija in utirja. Da se pa naša družba vendarle psihološko prebuja je delno rezultat novo nastajajočega politično-družbenega okolja in gospodarskega okolja v katerem deluje, deloma pa splošnega procesa globalizacije, ki poteka v širšem oz. svetovnem merilu. Vsekakor drži, da bi delovanje naše družbe v novem, politično in gospodarsko naprednem sistemu prineslo spremembe v miselnosti Slovencev, vendar se to že dogaja, kljub določenim tendencam partikularnih interesnih sfer, da bi družbo obranile pred prevelikim zunanjim vplivom.
Nedavni dogodki v Mariboru, ko je večtisočglava množica protestirala pred občino zoper župana in njegovo politiko, ki da je skorumpirana in klientelistična, dokazujejo da se narod prebuja in to ne samo na lokalni, temveč na nacionalni ravni. Vendar prebujanje ni rezultat enkratnih afer in dogodkov, temveč je kumulacija celotne tranzicije, ko je narod tolerantno prenašal in gledal pred svojimi očmi mnoge nečednosti. Mnoge generacije današnje slovenske mladine so dobro izobražene, osveščene in manj podvržene manipulacijam in zavajanjem. Ta potencial, ki ga nosijo v sebi pa je lahko nevarna eksplozivna zmes, če so tovrstne generacije dlje časa frustrirane in odrezane, ne samo od kariere, denarja, varne prihodnosti, temveč tudi prisiljene v vlogo večnega gledalca, kjer se na družbenem odru odvijajo početja odgovornih, ki jim nikakor niso sprejemljiva.
Javni protesti so legitimni, če so razlogi nezadovoljstva tehtni in če izražajo iskreno skrb za dobrobit naroda in prihodnjih generacij. Ne smejo pa biti instrumentalizirani za dosego ciljev določenih interesnih družbenih skupin, ki jim je cilj pridobitev takšnih ali drugačnih koristi.
Veliko vlogo pri razvoju demokratične družbe ima gotovo Cerkev. Ta vernikom ne poudarja samo pomena vrednot v današnji kompleksni družbi, kjer lahko posameznik hitro zaide v vabljivi svet potrošništva, sebičnosti in bežnih užitkov, temveč želi, da ljudje delujejo kot osebe, ki so pripravljene prevzeti odgovornost zase in prihodnje rodove ali kot je kardinal Josip Bozanić pomenljivo odgovoril mladim na vprašanje, kaj nam je storiti v življenju:«Želim vam, da boste čim bolj človeški do drugih. Da dosežete zrelost, kajti zrel človek je odgovoren, odgovoren do sebe, do drugih in do Boga«.
Prihodnost naše družbe je v odgovornem ravnanju, ki zahteva osveščenega in konstruktivnega posameznika, ki bo sprejel evropski izziv. Prihodnost naše družbe torej ni v zapiranju in nostalgiji, temveč v aktivnem usposabljanju in delovanju v širšem evropskem demokratičnem prostoru, kar je bila tudi referendumska odločitev iz leta 2003. Prej bo naša družba spoznala nove okoliščine in družbeno stvarnost, lažje se bo prilagodila na nove razmere in hitreje bo aktivirala svoje sposobnosti, ki ji ne manjkajo. Zato prepričevanje in hipotetične trditve, kaj bi bilo, če ne bi…ipd. jemlje kvečjemu energijo za družbeni zagon, ki je potreben za kosanje z novimi izzivi in priložnostmi, ki so pred nami, in to v Evropski uniji, ki smo si jo z veliko večino tudi sami želeli.
Foto: Aleš Čerin
